Pred začetkom 26. ljubljanskega filmskega festivala Liffe so svoje favorite letošnjega festivala izpostavili selektor festivala Simon Popek, MMC-jev kolumnist in filmski publicist Andrej Gustinčič, filmski kritik Matic Majcen in filmska kritičarka, prevajalka ter scenaristka Tina Poglajen.
Svojo peterico najbolj pričakovanih filmov nam je zaupal tudi prevajalec in filmski kritik Igor Harb, čigar kritike lahko beremo v prilogi Dela Vikend, Slovenskih novicah in na avtorjevi spletni strani.
Macbeth (Macbeth, r. Justin Kurzel, VB/Francija/ZDA, 2015)
Kot anglist sem pač zavezan k spoštovanju, če ne že oboževanju Shakespearja, tako da (obetajoče) priredbe njegovih del zmeraj pritegnejo mojo pozornost, a ob tako navdušujoči zasedbi in napovedniku bi tudi sicer težko ostal ravnodušen.
Taksi (Taxi, r. Jafar Panahi, Iran, 2015)
Glede na to, da Jafar Panahi gledalca ne pusti hladnega niti, ko s telefonom posname samega sebe v stanovanju, kako skuša razumeti in spoštovati prepoved snemanja filmov, me zelo zanima, kako je, ko se vozi s taksijem.
Razloži si sam (Kum-bo-da hae-mong, r. Lee Kvang Kuk, Južna Koreja, 2014)/Krvava pisarna (O piseu, r. Hong Von An, Južna Koreja, 2015)
Južnokorejski film je lahko neverjetno dolgočasen, noro napet, brutalno šokanten in bizarno čuten, v vsakem primeru pa poda povsem drugačen vpogled. Liffov izbor redko razočara.
Ptice selivke (Les Oisseaux de passage, r. Olivier Ringer, Francija, Belgija, 2015)
Večina filmov v sekciji Kinobalon je o otrocih na napornem potovanju/ritualu odraščanja. Ptice selivke sem izbral, ker so belgijski film, ta pa me zadnja leta navdušuje v vseh žanrih.
Cesta mrtvih (Wyrmwood: Road of the Dead, r. Kiah Roache-Turner, Avstralija, 2014)
Grozljivka-komedija o boju proti zombijem. Najbrž ne more preseči Shaun of the Dead (Edgar Wright, 2004), ampak glede na napovednik sem filmu pripravljen dati priložnost, da poskusi.