Tokrat svetujeta Vikendov filmski kritik Igor Harb in Tamara Harb, ki skupaj ustvarjata filmski kanal na YouTubu harb2harb. Pri sestavljanju seznama sta se osredotočila na filme, od katerih pričakujeta, ali pa vsaj upata, da bodo presenetili. Seznam je seveda na voljo tudi v videoprispevku spodaj.

Ameriška ljubica (American Honey; VB, ZDA, 2016, Andrea Arnold)
Andrea Arnold je ena najbolj revolucionarnih britanskih režiserk zadnjih let. To je dokazala že z dramo Akvarij, ki je izstopala z močno vizualno podobo, zanimivo tematiko in izvrstno igro. Za nov film se je odpravila na roadtrip po t. i. heartlandu ZDA. Tega je glede na napovednik z intenzivno kreativnostjo prelila na platno. Še posebej zanimive so pozitivne kritike Shie LaBeoufa, saj s Transformerji in poznejšimi ekscesi zadnja leta ni dajal najboljšega vtisa.

Toni Erdmann (Toni Erdmann; Nemčija, Avstrija, 2016, Maren Ade)
Napovednik ni videti nič posebnega, niti pretirano zabavnega. Opis filma, da gre za zgodbo o očetu, ki se skuša ponovno povezati s svojo hčerko, pa že skoraj dolgočasen. A potem so tukaj ocene, navdušene, vzhičene, celo ekstatične, vključno z mnenjem Liffovega programskega direktorja Simona Popka, da gre za enega najboljših filmov zadnjih 15 let.

Paterson (Paterson; ZDA, 2016, Jim Jarmusch)
Film, v katerem spremljamo vsakdanje življenje voznika mestnega avtobusa, ki je tudi pesnik, in njegove žene, je videti, kot da bi režiser Jarmusch dobil idejo zanj med vožnjo s kolesom v krogu po stanovanju. Tako kot je pač karikirano prikazan v nepozabni seriji Na smrt zdolgočaseni. A Adam Driver z vsakim novim filmom pokaže, da je še boljši igralec, in to se zdi pravi izziv zanj.
.

.
Surovo (Grave; Francija, Belgija, 2016, Julia Ducournau)
Podobno kot pravljice, iz katerih so se razvile, so grozljivke pogosto metafore za družbene in človeške procese, pri čemer je odraščanje ena najpogostejših tem. Tako je tudi s filmom Surovo, ki za izhodišče uporabi obred prehoda ob začetku študija. Film s kanibalistično tematiko je tudi dobesedno surov in na nekaterih projekcijah v Torontu naj bi bilo potrebno posredovanje bolničarjev. Na evropskih festivalih takih primerov niso zaznali, tako da poglejmo, kako se bo odrezala Ljubljana.

Končni obračun (Free Fire; VB, Francija, 2016, Ben Wheatley)
S pripovednega stališča so filmi, omejeni na majhen prostor, posebna poslastica, kadar so dobro narejeni. Kot denimo Hitchcockova Vrv, Schumacherjeva Telefonska govorilnica ali Tarantinovi Stekli psi. Prejšnje filme britanskega režiserja Wheatleyja so že pred tem pogosto primerjali s temi imeni, tako da je treba videti, kako se obnese v tem težavnem podžanru. Plus oskarjevka Brie Larson, ena najboljših ameriških mladih igralk, prikaže akcijski predogled za naslednje Maščevalce.

Matura (Bacalaureat; Romunija, Francija, Belgija, 2016, Cristian Mungiu)
V zadnjem desetletju je romunski film pretresel evropsko kinematografijo s preprostim realizmom in edinstvenimi, a univerzalnimi zgodbami. Liffovi selektorji so ugotovili, da je letos dosegel nov mejnik, in nanj postavili fokus. Čeprav je celotna sekcija vredna ogleda, je v Cannesu nagrajena Matura videti kot zelo dostopen film, ki pa ne odmakne pogleda od perečih družbenih vprašanj.

Služkinja (Ah-ga-ssi; Južna Koreja, 2016, Park Chan-wook)
Park Čan Vuk je mojster odstiranja in sprevračanja bizarnih družinskih odnosov, a priredba romana Žeparka britanske pisateljice Sarah Waters se zdi izziv tudi zanj. Predvsem s prenosom iz viktorijanske Anglije v Korejo pod japonsko okupacijo in vsemi dodatnimi plastmi arbitrarnih družbenih norm, ki jih to prinese.