Že uvodni film nakazuje retrospektivo, ki je letos posvečena poljskemu cineastu Jerzyju Skolimowskemu. Kot predfilm so prikazali s študentskim oskarjem nagrajeni kratkometražni film Vsi ti glasovi v režiji Davida Henryja Gersona, pri katerem je kot soscenarist sodeloval Martin Horvat, ki se zadnja štiri leta kali v Los Angelesu in je diplomant Ameriškega filmskega inštituta.

Ob projekciji filma je Horvat povedal, da je z Gersonom sodeloval že v prvem letniku pri kratkem filmu, kar se je zgodilo čisto naključno. Nato ga je Gerson povabil k sodelovanju še pri svojem diplomskem filmu Vsi ti glasovi, kar je z veseljem sprejel. Na vprašanje programskega direktorja festivala Simona Popka, kolikokrat je bil na Liffu pred odhodom na Zahodno obalo, je odgovoril, da si je pred odhodom v Los Angeles prizadeval, da bi vsako leto na festivalu videl vsaj peščico filmov, za letos pa jih ima izbranih približno 20.

Trenje filmskih orehov z Liffe taxijem
Jožetov Taxi iz oddaje Taksi, kviz z Jožetom, v kateri se potniki, ki prisedejo v taksi, znajdejo na kvizu, se je za potrebe festivala spremenil v Liffe taxi. Taksist Jože pa je med vožnjo proti prizorišču festivala nekaterim osebnostim iz sveta filma, televizije in radia ter sodelavcem festivala zastavljal vprašanja iz sveta filma. Občinstvo v dvorani je lahko tako med ogledom posnetka voženj med drugim izvedelo, kdo je igral Kekca v prvem slovenskem barvnem filmu Srečno, Kekec (pravilni odgvor: Velimir Gjurin) ali pa kateri je najbolj gledani slovenski film zadnjih 25 let (pravilni odgovor: Gremo mi po svoje).

Občinstvo je izvedelo tudi, kako dolga je rdeča preproga na Liffu (pravilni odgovor: nič metrov), nadalje pa še, da se lahko po številu filmov z indijsko kinematografijo kosa evropska kinematografija in da smo Slovenci prvega oskarja oziroma košček oskarja dobili za film Nikogaršnja zemlja ...

Liffe se zazira v Romunijo
Letos je v fokusu romunska kinematografija, ki se predstavlja s filmi režiserjev mlajše generacije - na ogled bodo Matura, Nezakonito, Psi, Ranjena srca in Sieranevada. Tematska retrospektiva je posvečena 20-letnici Slovenske kinoteke. Pod naslovom Film gre v kino prinaša sekcija filmske zgodbe, v katerih protagonisti iz takšnih ali drugačnih razlogov odhajajo v kino.

Program Perspektiv prinaša deset filmov, ki se potegujejo za festivalsko nagrado vodomec. Komisija bo letos izbirala med filmi Aquarius brazilskega režiserja Kleberja Mendonce Filha, Ne glej mi v krožnik hrvaške režiserke Hane Jušić, režijski prvenec srbske igralke Mirjane Karanović Dobra žena in film Vlažnost, ki ga je režiral Nikola Ljuca. V programski sklop so se uvrstili tudi portugalski film Porto režiserja Gabea Klingerja, nemška drama, ki se ukvarja z vprašanjem splava 24 tednov, ameriški vampirski film Preobrazba, japonsko-francoska koprodukcija Rdeča želva, bolgarska družbenokritična drama Slava in zadetkarska komedija iz Izraela Teden in en dan.

Nagrade bodo podelili v soboto, 19. novembra, zadnje projekcije se bodo odvrtele dan pozneje. Poleg nagrade mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev FIPRESCI bodo tradicionalno podelili tudi nagrado občinstva zmaj. Najboljši film bomo izbirali tudi na MMC-ju, kjer lahko do izteka sobote, 19. novembra, glasujete za svojega favorita.

Program Liffa prinaša tudi nekaj festivalskih uspešnic, med drugim Tonija Erdmanna, ki mu kritiki in občinstvo ne morejo nameniti slabe besede, za evropsko filmsko nagrado nominirani filmi Ona v režiji Paula Verhoevena in Jaz, Daniel Blake režiserja Kena Loacha. Slovenski film zastopajo dela Damjana Kozoleta (Nočno življenje), Petre Seliškar (Moj narobe svet - Ježek) in Igorja Šterka (Pojdi z mano).

V torek, 15. novembra, prirejamo v sklopu festivala tudi MMC-jevo premiero filma Glej in se čudi, v katerem nemški cineast Werner Herzog razmišlja o naših življenjih, ki so vsak dan tesneje prepletena s svetovnim spletom. Projekciji, ki se bo začela ob 18.00 v Linhartovi dvorani, bo sledil pogovor. O filmu ter o začetkih in razvoju spleta pri nas bomo govorili z dvema gostoma z različnih področij - s filmskim kritikom Maticem Majcnom in z Borko Jerman Blažič, eno izmed "jugoslovanskih spletnih pionirk", ki je pred četrt stoletja imela zasluge za to, da smo Slovenci med prvimi na območju dobili povezavo v medmrežje.

Novost letošnje ga festivala Liffe je, da bodo festivalski filmi poleg v Ljubljani in Mariboru prvič v manjšem obsegu prikazani še v Celju in Novem mestu.