Premiera predstave bo drevi ob 19.30 v spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča (SMG). Ponovitev sledi 12. februarja in vse dni med 20. in 25. februarjem.

Roman, ki je v nemškem izvirniku pod naslovom Die Liebhaberinnen izšel leta 1975, je po prevodu Slava Šerca iz leta 1996 priredil Milan Ramšak Marković, ki je tudi dramaturg predstave.

Vsebinska navezava na ženske romane
Zgodba v središče postavlja mladi ženski Paulo in Brigitte. Obe sanjata o tem, da bi izboljšali svoj socialni položaj, edino pot za to pa vidita v ljubezni z moškim. Elfriede Jelinek se vsebinsko sicer navezuje na t. i. ženske romane, vendar se vseskozi spopada z družbenimi normami in tako v jeziku kakor v načinu naracije z duhovito ironijo ustvari premišljeno distanco, so zapisali v gledališču.

Po besedah režiserke Nine Ramšak Marković se pisateljica v romanu ukvarja z idejo romantične ljubezni, ki pa jo dekonstruira skozi sistem in skozi razmere, kako obravnava našo oziroma meščansko idejo romantične ljubezni kot nekaj, kar nam pripada in kar je univerzalno človeško. Vzame najnižji družbeni sloj, kjer so vsi sistemi, odnosi in družbena razmerja vezani na kapital in razmere trga ter kjer je romantična ljubezen, kot jo dojemamo z drugega oziroma meščanskega položaja, absolutno nedostopna, ni samoumevna in vodi v propad. Nina Ramšak Marković se je pri režiji osredotočila na idejo romantične ljubezni kot enega izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta. In na nasilje, so še zapisali v SMG-ju.

Zahteven prenos v drugo umetniško zvrst
Režiserko je roman Ljubimki pritegnil tako z zgodbo kot z jezikom. Po njenih besedah gre za "izrazito gosto napisan roman, ki temelji na jeziku", zato je bil prenos v drugo umetniško zvrst zelo zahteven, a se v predstavi kljub temu skušajo čim dosledneje držati samega romana. To je predstavljalo velik izziv za ustvarjalce predstave, saj je v romanu zelo malo zgodbe in dogodkov.

Dodaten izziv je za ustvarjalce predstavljalo vprašanje, kako na oder prenesti jezik in zadržati avtoričin princip oziroma obliko boja skozi jezik ter ob tem doseči, da predstava ne bo delovala kot pripovedovalski večer. Po režiserkinih besedah so avtorici romana skušali dosledno slediti tudi v tem, da protagonistki nista žrtvi, kar je v gledališču težje, "saj tu stvari delujejo šele, ko se z nekom poistovetimo".

Milan Ramšak Marković je dodal, da sta tako roman kot tudi predstava izjemna v tem, da se bralec oziroma gledalec običajno želi, kadar je govora o žrtvah, počutiti, "da je na pravi strani", vendar ima tu v obeh primerih "zelo malo prostora, da se izvleče na ta način". Roman vzporedno prinaša zgodbi, ki se med seboj prepletata, zato si je Ramšak Marković pri pisanju priredbe zastavil vprašanje, kako ustvariti strukturo in dramaturgijo, ki ne bosta predvidljivi in utrujajoči.

Skozi postavitev se izmenjujejo dramski in narativni deli. Igralka Anja Novak se je spopadla z gostim besedilom in skušala zdržati koncentracijo naracije.

S humorjem pospremljena brutalna resničnost
Po besedah igralca Primoža Bezjaka so se veliko ukvarjali tudi s tem, da gledalcev ne bi odrinili na stranski tir. Elfriede Jelinek namreč v romanu z brutalno resničnostjo in sočasnim humorjem bralca vseskozi tako rekoč odriva stran, da se ne bi mogel poistovetiti z liki. Poseben je v romanu tudi humor, saj je vse, kar ta avtorica napiše, "duhovito, ampak imaš občutek, da se temu ne smeš smejati", je sklenil Bezjak.

V uprizoritvi nastopajo še Daša Doberšek, Boris Kos, Ivan Peternelj, Romana Šalehar, Stane Tomazin, Miranda Trnjanin k. g. in Lara Vouk k. g.

Scenografijo podpisuje Igor Vasiljev, kostumografijo Maja Mirković, za glasbo in oblikovanje zvoka je poskrbel Drago Ivanuša ter Andrej Hajdinjak za oblikovanje svetlobe.