Med štirimi finalisti so še knjižnica Gabriel García Márquez Library iz Barcelone, avstralska knjižnica City of Parramatta Library in knjižnica Shanghai Library East. Zmagovalca bodo razglasili na mednarodnem kongresu, ki bo letos med 21. in 25. avgustom potekal v Rotterdamu.

Razpis je bil objavljen od 21. februarja do 23. aprila. "Letos je bil poudarek na iskanju knjižnice, ki je najboljše združila odprto in funkcionalno arhitekturo s trajnostnimi in kreativnimi IT-rešitvami," je za MMC pojasnila direktorica knjižnice Urška Lobnikar Paunović. Ob prijavi so bili obveščeni, da bodo junija znani finalisti, ko pa so prejeli novico, da so med četverico, so bili izjemno presenečeni. "Glede na družbo smo bili zelo presenečeni in veseli. Seveda ob prijavi vedno človek upa na najboljši izid, ampak glede na to, da se prijavljajo knjižnice iz vsega sveta in da so običajno v igri veliko večje knjižnice, ki so bile zgrajene z veliko večjimi sredstvi, je to res velika čast ne samo za Krško, ampak tudi Slovenijo. Smo prva slovenska knjižnica, ki je prišla tako daleč," je upravičeno ponosna direktorica. Na sklepni prireditvi se običajno vsaka knjižnica finalistka še enkrat na kratko predstavi, potem pa razglasijo zmagovalca, ki prejme finančno nagrado v znesku približno 5000 evrov.

Nova zgradba knjižnice, ravno jutri bo leto dni od slavnostnega odprtja, stoji poleg kapucinskega samostana v starem delu Krškega, kjer Valvasorjeva knjižnica deluje od leta 1988. Velika je 1600 kvadratnih metrov, od tega je malo več kot 1200 kvadratnih metrov pritličja, malo manj kot 400 kvadratnih metrov pa predstavljajo kletni prostori.

Pod arhitekturni načrt prizidka knjižnice sta se podpisala celjska arhitekta Vera Klepej Turnšek in Tadej Dobrajc. Gradnja je stala 4,4 milijona evrov.

Valovite oblike ponazarjajo reko Savo

"Naša knjižnica je že na pogled drugačna kot druge, že to jo razlikuje, da ni kvadratna ali pravokotna, temveč so okrogle linije, streha je valovita, pa tudi sama stavba, kar ponazarja reko Savo. Velik poudarek pri umestitvi je predstavljalo dejstvo, da se je knjižnica gradila v najstarejšem in zavarovanem predelu Krškega, zaradi česar so bile določene omejitve," pojasnjuje direktorica in ob tem dodaja, da so bili še posebej veseli, da je bila na javnem razpisu izbrana arhitekturna rešitev arhitektke Vere Klepej Turnšek, ker je ta obnavljala kapucinski samostan v Celju, obnovila pa je tudi več knjižnic, predvsem na štajerskem koncu.

"Lahko ji je bilo razložiti, kaj moderna knjižnica potrebuje, hkrati pa se je zavedala, da mora ohraniti bogato zgodovino. Imeti v glavi to dvojnost, ob vseh zahtevah zavoda za spomeniško varstvo in naših zahtevah je bil velik zalogaj. Velik dejavnik pri projektu je predstavljalo tudi dejstvo, da leži knjižnica v parku. Arhitekta sta skušala uresničiti zamisel, da je knjižnica nadaljevanje parka: zato imamo v knjižnici tudi tri parkovne luči, imamo stezo, kot da se sprehajaš po parku, pa tudi streha je zelena."

Tudi v novi zgradbi je, tako kot v kapucinskem samostanu, kjer je knjižnica delovala prej, atrij, ki omogoča, da je knjižnica svetla. "Knjižnica je dolga 80 metrov, v najširšem delu je široka 20. Če ne bi bilo atrija, bi bilo na sredi precej temačno, zaradi atrija pa je svetlo in ljudje se zaradi tega res dobro počutijo. Naš glavni cilj je bil, da zgradimo knjižnico, v katero si pridejo seveda ljudje izposodit knjige, pa da se pridejo tudi podružit, da se torej v njej dobro počutijo."

V knjižnici je vrsta kotičkov, kjer se lahko obiskovalci podružijo, bodisi v majhni družbi bodisi malo večji, lahko se zaprejo v študijske celice, kjer je prostora za do dva človeka, v študijski čitalnici se lahko recimo predavanj udeleži do 20 ljudi, če pa si želijo zgolj malo miru, pa je po knjižnici vrsta foteljev in zof.

Prvi v Sloveniji so uvedli pametne police

Z novo zgradbo so uvedli nekatere IT-rešitve, ki so jih druge knjižnice že imele, pri nekaterih pa so utrli pionirsko pot. "Vse knjige smo opremili z RFID-tehnologijo, posledično dobili tudi knjigomate. Novost pa je, da lahko uporabniki vrnejo knjige tudi na pametnih policah, ki smo jih uvedli kot prvi v Sloveniji. Te police delujejo malce drugače: uporabnik zgolj odloži knjigo nanjo in že dobi listek, da je bila knjiga vrnjena, ni potrebno skeniranje kot na knjigomatu."

Tako kot že več drugih knjižnic uporabnikom omogočajo tudi 24-urno izposojo knjig. "Pred knjižnico smo postavili paketomat: pripravimo knjigo in uporabnik jo lahko pride iskat kadar koli v roku treh dni."

Razvili so tudi lastno aplikacijo, ki služi predvsem obveščanju uporabnikov o novostih in različnih dogodkih. "Na tej aplikaciji je tudi tloris naše knjižnice. S pritiskom recimo na mavrično sobo se na zaslonu obarva, kje je pravljična soba in potem uporabnik ve, kako do nje. Aplikacija omogoča tudi neposredno komuniciranje z našimi uporabniki, pripravili smo dva kviza, v prihodnje pa računamo, da bomo še okrepili tovrstno delovanje." Uporabniki si lahko v knjižnici v študijske namene tudi brezplačno izposodijo prenosnik ali tablico, ki ju lahko uporabljajo kjer koli v knjižnici in na njih delajo.

Dolga zgodba prenove oz. dozidave knjižnice, a s srečnim koncem

Zgodba prenove oz. dozidave Valvasorjeve knjižnice, ki je v prostorih kapucinskega samostana delovala od leta 1988, je dolga že 25 let. Kot pojasnjuje sogovornica, je bilo v tem obdobju več prelomnih dogodkov, ki so potem pripeljali do tega, da je nova zgradba zrasla poleg kapucinskega samostana. "Prvi ključni trenutek je bil leta 2005, ko so se prebivalci starega Krškega odločili, da mora knjižnica ostati v starem delu mesta. Drugi tak trenutek je bil leta 2016, ko je zavod za spomeniško varstvo, potem ko je v preteklosti to možnost večkrat zavrnil, prižgal zeleno luč, da se naredi prizidek k samostanu. Na tem mestu so bili namreč predtem vrtovi, imenovali so se sicer samostanski vrtovi, a so jih obdelovali nekateri okoliški prebivalci. Občina Krško je potem poskrbela, da so dobili nadomestne vrtove."

Tako se je projekt po desetletjih končno lahko začel, objavljen je bil javni razpis za arhitekturno rešitev, pogodba za začetek gradnje pa je bila podpisana 5. junija 2020. "Če povem po pravici, me je skrbelo, ker je bil to čas najhujše epidemije. Nisem si predstavljala, da se bo časovnica izšla. Od leta 2019, ko je bil projektant izbran, pa do začetka gradnje so se namreč dvignile tudi cene materialov, a je občinski svet dal zeleno luč za dražjo rešitev. In vse se je izvrstno končalo, 9. junija lani smo knjižnico odprli."

Knjižnica je postala družbeno stičišče

Po enem letu od odprtja direktorica ne more skrivati zadovoljstva nad obiskom. "Mislim, da so ljudje to knjižnico sprejeli nad našimi pričakovanji. Moram priznati, ko smo v knjižnici uvedli kakšne rešitve, ki smo jih videli v tujini, sem bila malce skeptična, kako jih bodo obiskovalci sprejeli, a se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. Izkazalo se je, da so to res dobre rešitve, in ljudje so jih posvojili, mogoče tudi na kakšen drug način, kot smo si mi zamislili. To se pozna tudi na izposoji, obisku, novih članih, vse nam je naraslo v primerjavi z letom 2021, ne glede na to, da smo bili zaradi selitve knjižnice en mesec zaprti."

Ob tem poudarja, da so zelo veseli, da v knjižnico prihajajo številni oddelki vrtcev in šol, ki so sicer že prej prihajali, a zdaj prihajajo v veliko večjem številu. "Veseli nas, da vidijo, da lahko v knjižnici igrajo tudi igre, organizirajo turnirje, tu sestankujejo tudi različna društva. Ob sobotah je zdaj knjižnica polna, prihajajo družine, pravljično sobo so kolegice opremile tako prisrčno, da se v njej z veseljem igrajo otroci. Zelo smo zadovoljni, da je knjižnica postala stičišče, kjer vsak najde nekaj zase," sklene pogovor direktorica.