"Namesto britanskega meščanstva z začetka 20. stoletja imamo družino novodobnih tajkunov, posttranzicijskih nouveaux riches, ki so pravzaprav le poslabšana mutatis mutandis različica izvirne zasedbe," opisujejo v Mestnem gledališču Ljubljana (MGL), kjer bo nocoj premiera.

"In če Priestleyjeva igra prikazuje degeneriranost razslojene, pohlepne in razčlovečene edvardijanske družbe, priredba Barbare Hieng Samobor pokaže, da je čisto vseeno, po katerem kralju, diktatorju ali pač družbenem omrežju se ta družba imenuje in v katerem gospodarskem sektorju se udejstvuje."

Za oder je igro po motivih priredila Barbara Hieng Samobor, tudi režiserka uprizoritve, ki je sicer direktorica in umetniška vodja MGL-a. Po besedah dramaturginje Eve Mahkovic sta v predstavi prepoznavna dva žanra: kriminalka in družinska drama.

Iz prostora praznovanja v čakalnico na urgenci
Barbara Hieng Samobor je na novinarski konferenci opisala, da se zgodba odvija znotraj neke zelo bogate družine, ko razkošno praznovanje hčerine zaroke prekine inšpektor Gul in začne zasliševanje okoli smrti neke mlade ženske. Družina je najprej ogorčena, da je inšpektor prekinil praznovanje, pozneje pa se razkrijejo številne družinske skrivnosti. Kot je povedala režiserka, je spremenila prvoten kraj dogajanja iz prostora praznovanja v čakalnico na urgenci, da bi s tem zaprla vse možnosti izhoda likov, obenem pa poskrbela, da se vse razreši na enem mestu v eni noči.

Igra po besedah režiserke prinaša zmes bizarnosti, mestoma skrajne neresnosti in zelo resnih tem, pri moralnih vprašanjih pa so se izognili kazanju s prstom in sodbe prepustili gledalcem.

V aktualni priredbi po temi in likih, ki jo naseljujejo, vidimo veliko zelo sodobnega sveta, meni dramaturginja, ki sta jo pri igri pritegnila zlasti dva žanra: kriminalka s pridihom vintagea, pri kateri je nosilec inšpektor v slogu Poirota Agathe Christie, zelo dobri aktualizirani liki pa po vzoru televizijskih serij, kot sta Nasledstvo in Beli lotus, tvorijo družinsko dramo.

Glavni nosilki moči v predstavi sta ženski
Obenem je opozorila še na feministični pridih – glavni nosilki moči v predstavi sta ženski –, igra pa odpira tudi medgeneracijski konflikt, ki ga najglasneje predstavljata otroka Tajda (Ana Pavlin) in Sergej, ki ga upodablja Filip Štepec z AGRFT-ja, prvič "na pravem odru".

V predstavi nastopa šest likov, ki jih upodablja sedem igralcev. Zaradi daljše odsotnosti Nataše Tič Ralijan je Barbara Hieng Samobor v študij povabila Mojco Funkl, ki bo vlogo Ide odigrala na premieri in prvih ponovitvah, pozneje pa se bo igralski zasedbi znova pridružila Nataša Tič Ralijan.

V vlogi inšpektorja Gula oziroma Neznanca bo nastopil Boris Kerč, ki mu je bil lik, kot je povedal, na začetku precej neznan, s podobno zagato so se spopadali tudi drugi igralci, saj jim je režiserka namenoma podelila vloge, ki so precej drugačne od njihovega osebnega značaja.

Vsi so to vzeli za izziv, Ana Pavlin si je take vloge že od nekdaj želela, Gal Oblak, ki igra prepotentnega mladeniča, pa sicer izrecno ne, a je vesel za izkušnjo, da je lahko odigral nekoga, ki ni on. S tem se je lahko spoznal s sencami drugega človeka, ki mu je odprl tudi lastna vprašanja, denimo o občutku krivde. Poleg omenjenih v predstavi igra še Tjaša Železnik, ki je prav tako poudarila, da ji je sicer sporen lik Dore odprl marsikatero vprašanje o sebi.

Scenograf predstave je bil Darjan Mihajlović Cerar, kostumografinja pa Bjanka Adžić Ursulov.

Psihološka drama An Inspector Calls, napisana sredi preteklega stoletja, je bila kot ena prvih uprizoritev MGL-a pod naslovom Inšpektor na obisku premierno uprizorjena pred sedemdesetimi leti.

Zaradi vsebinske aktualnosti je igra v zadnjih letih po vsem svetu deležna povečanega zanimanja ter filmskih in televizijskih priredb. Kultno odrsko interpretacijo režiserja Stephena Daldryja s Kennethom Cranhamom v glavni vlogi pa na odru londonskega Nacionalnega gledališča neprekinjeno igrajo že skoraj četrt stoletja, so še zapisali v MGL-u.