Foto:
Foto:

Anji Bukovec je knjiga Francoisa Lelorda v roke prišla pred nekaj leti med študijem v Nemčiji. Čeprav je od tedaj preteklo že mnogo vode pod mostovi, pa glasbenica še vedno z zanosom pripoveduje o knjigi, ki na potopisen način obravnava vprašanje sreče. Vprašanje o občutju, ki si ga vsi želimo doživeti, pa se nam vendar dozdeva, da se nam vztrajno izmika.

"Knjiga govori, je na bazi ene take filozofske pravljice, je zelo enostavno napisana, nikoli se ne pove, kje se točno dogaja, vse je prepuščeno domišljiji enega bralca. Govori pa o enem psihiatru, ki je v bistvu ugotovil, da sam tudi ni kaj preveč srečen, ves čas se ubada z ljudmi, ki so nesrečni; pa tudi če niso nesrečni, mislijo, da so nesrečni. Gre za to, da se odpravi na potovanje po svetu in povsod postavlja ljudem, ki jih sreča, vprašanje, ali so srečni. Se po navadi pri tem zmeraj ustavijo, ali pa se zamislijo, ali pa postanejo prestrašeni ob takem vprašanju. Tako da na koncu, ko prebereš knjigo, dobiš občutek sreče in ugotoviš, da je sreča nekaj zelo enostavnega."