Zgodba o revnem Mozartu je očitno za lase privlečena. Denarja je služil veliko, stokal pa je le zato, ker ga je tudi veliko porabil. Foto:
Zgodba o revnem Mozartu je očitno za lase privlečena. Denarja je služil veliko, stokal pa je le zato, ker ga je tudi veliko porabil. Foto:
Notni zapis skladb W. A. Mozarta
Mozart je moral imeti do zdaj neznane dohodke. Njegov biograf Günther G. Bauer domneva, da je veliko služil s koncerti, precej denarja pa naj bi mu nanesla tudi prodaja notnih zapisov. Foto: Reuters

Preplačani popzvezdniki kot sindrom sodobne medijske kulture? Niti ne. Tudi v Mozartovih časih so glasbeniki dobro živeli. Mozart je tako za posamezen koncert lahko v žep pospravil tudi 500 guldnov, preračunano v evre bi to zneslo več kot deset tisočakov. In tako je tudi bilo. To v knjigi Mozart - Geld, Ruhm und Ehre (Mozart - denar, slava in čast) dokazuje Günther G. Bauer, nekdanji rektor salzburškega Mozarteuma: Izračunal je, da je Mozart v svojih enajstih letih na Dunaju verjetno zaslužil premoženje, vredno od enega do dveh milijonov evrov.

Želim si časti in slave
"Želim si in upam, da bi se dokopal do časti, slave in denarja." To so besede iz enega od Mozartovih pisem, ki jih je poleg drugega arhivskega gradiva prečesal Bauer, ko se je lotil razbijanja mita o revnem Mozartu, ki mu na koncu ni ostalo niti toliko denarja, da bi ga dostojno pokopali; še več, ženi Constanze je zapustil za 3.000 evrov dolga. Pa vendar je služil dobro, in to Bauer dokazuje prek rekonstrukcije stroškov, ki so vsako leto življenja na Dunaju bremenili Mozarta.

Drago življenje aristokrata
Bauer priznava, da konkretnih dokazov o Mozartovih zaslužkih nima, vendar pa je s pomočjo spremljanja Mozartovega dunajskega življenja izračunal, koliko denarja je Mozart v avstrijski prestolnici zapravil. Živel je življenje aristokrata in njegovi redni izdatki so obsegali plačilo hrane, ogrevanja, domačega osebja, glasbil, obiskov pri zobozdravniku, udeleževanja plesov, veliko denarja je šlo tudi za pričeske oziroma za lasulje po zadnji modi, za različne zdravilne kure za njegovo ženo in tudi za donacije Cerkvi in prostozidarjem. Revni Mozart tega ne bi zmogel. V samo enajstih letih naj bi tako zaslužil toliko kot na primer Joseph Haydn v kar petih desetletjih.

Na koncu ni ostalo nič
Pravzaprav teza o bogatem Mozartu ni povsem nova. Že v devetdesetih je Maynard Salomon domneval, da je moral Mozart na Dunaju zaslužiti med 26.144 in 33.585 guldni in da je morebiti imel še kakšne neznane dohodke. Te neznane honorarje je tokrat vzel v precep Bauer. Domneva, da je Mozart veliko več, kot smo domnevali, zaslužil s svojiimi nastopi, verjetno je služil tudi s prodajo notnih zapisov, pa s poučevanjem in najbrž so mu oboževalci tudi kaj darovali. Drži pa tudi, da je vse zapravil. Razkošno življenje je terjalo svoje, prav tako pa tudi ljubezen do taroka, biljarda in drugih iger na srečo. Vendar je prepuščeno diskusiji, ali je to bolj nesrečna usoda kot pa usoda Josepha Haydna, čigar privarčevano bogastvo je pogoltnila neverjetna inflacija med napoleonskimi vojnami.