Pisatelju je bilo mogoče prisluhniti na literarnem večeru, ki se je začel danes ob 20.00 v Linhartovi dvorani.

Sorodna novica Georgi Gospodinov: Časovno zaklonišče

Kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti
Roman Časovno zaklonišče, ki je v slovenščini izšel še pred prejemom mednarodnega bookerja pri založbi Beletrina v prevodu Boruta Omerzela, pripoveduje o "kliniki za preteklost", ki ponuja eksperimentalno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Da bi do najmanjših podrobnosti sprožila spomin pacientov, poustvari vzdušje preteklih desetletij. Sčasoma na kliniko začnejo prihajati zdravi ljudje, ki iščejo beg od grozot sodobnega življenja. Pri založbi so delo opisali kot satiričen roman, ki zastavlja vprašanje, kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti, pri tem pa preklaplja med različnimi pripovednimi ravnmi.

Roman je prva bolgarska knjiga, nagrajena z mednarodno Bookerjevo nagrado, prestižno nagrado, ki jo podeljujejo leposlovnim delom z vsega sveta, prevedenim v angleški jezik. Avtor je zanj prejel tudi nagrado strega, doslej pa so delo prevedli že v več kot 15 jezikov.

V slovenščini trije romani
Gre za tretji roman pisatelja, ki je na festivalu literature sveta Fabula gostoval že leta 2015, takrat z drugim romanom Fizika žalosti. Tudi ta je dostopen v slovenščini, prva tako avtorjev prvenec Naravni roman. Tokrat so ga uvrstili v program Fabula v teoriji, v katerem se posvečajo raziskovanju spomina, zgodovine in osebnih pripovedi ter vprašanju, kako vse to oblikuje in razkriva človekovo identiteto.

Gospodinov spada med mednarodno priznane pisatelje in je najbolj prevajani bolgarski avtor po padcu komunizma leta 1989. Posveča se tudi pisanju poezije in drame, je avtor grafičnega romana, nekaj knjig kratkih zgodb in libreta za opero.

O spominu kot sredstvu, ki poglablja naše bivanje v svetu
Na pogovoru, ki ga bo vodila Patricija Maličev, se želijo z avtorjem dotakniti vprašanj, kot so, kako pretekli dogodki in zgodovina vplivajo na razumevanje samega sebe, kako osebna zgodba in razdrobljeni jaz vplivata na percepcijo individualne identitete, kako je lahko literatura orodje za raziskovanje kompleksnosti človeškega uma in duha ter kako spomin kot sredstvo oblikuje in poglablja naše bivanje v svetu.