Črno-belo iskanje korenin nacistične agresije je osvojilo tri nagrade - za najboljši film, najboljšega režiserja in najboljši scenarij. Letošnji dobitnik canske zlate palme se pravzaprav odvija na predvečer prve svetovne vojne, ko se v neki vasi na severu Nemčiji zgodi več zločinov, ki so očitno povezani s skupino otrok, zaznamovano z brutalnim odnosom njihovih staršev.

Nagrade so canskemu zmagovalcu Beli trak, ki je bil navsezadnje tudi v središču Hanekejeve retrospektive letošnjega Liffa, podelili na 22. slovesnosti v porurskem mestu Bochum. Najvidnejše evropske filmske presežke leta je izbrala 2.000-članska Evropska filmska akademija.

Najboljši igralski par
Nagrada za najboljšo igralko je bila letos namenjena nemškemu liku. Šla je v roke letošnje oskarjevke, britanske igralke Kate Winslet, za upodobitev Hanne Schmitz, nekdanje zapornice v nacističnem taborišču, v drami Bralec. Najboljši igralec je 'novinec' Tahar Rahim, ki je nagrajen za upodobitev nepismenega 19-letnika, ki je zaprt v korziškem zaporu, v francoskem filmu Jacquesa Audiarda Prerok.

Občinstvo navdušil Revni milijonar
Drugačnega mnenja kot Akademija je bilo občinstvo, ki je lahko glasovalo po spletu ali v evropskih kinematografih in za najboljši film izbralo oskarjevega ljubljenca Revni milijonar.

Častna nagrajenca in drugi dobitniki
Letošnja dobitnika častne nagrade za življenjsko delo sta britanski režiser Ken Loach in francoska igralka Isabelle Huppert, ki sta v Bochumu požela stoječe ovacije.

Za kamero je bil z nagrado Carlo di Palma nagrajen Anthony Dod Mantle za delo pri filmih Antikrist in Revni milijonar. Nagrado za odličnost je EFA namenila Brigitte Taillandier, Francisu Wargnierju, Jean-Paulu Hurieru in Marcu Doisnu za zvok v Preroku. Najboljši skladatelj je Alberto Iglesias, ki je navdušil s prispevkom v španskem filmu Zlomljeni objemi.

Koprodukcija Romunije, Velike Britanije in Madžarske Katalin Varga filmarja Petra Stricklanda je evropsko odkritje leta. Med animiranimi filmi je slavil Mia in Migou, francosko-italijanska koprodukcija, ki jo je režiral Jacques-Remy Girerd in sorežirala Nora Twomey. Najboljši kratki film je Poste restante Marcela Lozinskega, dokumentarec (Prix ARTE) pa švicarski Zvok insektov Petra Liechtija. Koprodukcijsko nagrado (Prix Eurimages) sta prejela Diana Elbaum in Jani Thiltges, nagrado evropske kritike (Prix Fipresci) pa so podelili Andrzeju Wajdu za film Tatarak.
20 let promoviranja evropskega filma
Evropska filmska akademija je bila ustanovljena leta 1989 z namenom promoviranja evropskega filma. Prvi je na njenem čelu stal kultni švedski režiser Ingmar Bergman. Vendar pa evropskim filmskim nagradam še ni uspelo doseči tistega prestiža, ki spremlja najvidnejše evropske filmske festivale Cannes, Benetke in Berlinale, vendar pa to ne pomeni, da so manj cenjene v sami filmski industriji.

Podelitev prirejajo v Berlinu vsako drugo leto in je bila letošnja postavitev v Bochumu le naključna. Lani so nagrade podelili v Köbenhavnu, kjer je kar pet nagrad, med drugim tudi za najboljši film, režiserja in igralca, prejel italijanski mafijski film Gomora.