Dokončna odločitev v tej dilemi še ni bila sprejeta. Predlagana izposoja mozaika, ki naj bi potoval v Muzej Biblije v Washingtonu, je poleg vsega drugega tudi odraz vse tesnejših vezi med Izraelom in ameriškimi evangeličanskimi kristjani; ti za Izrael med drugim predstavljajo politično podporo in zaslužek od turizma.

Mozaik iz Megida predstavlja tla zgradbe, ki naj bi bila najstarejši krščanski prostor za molitve; v času rimskega imperija je stal v vasici v današnjem severnem Izraelu. Mozaik so izraelski arheologi odkrili leta 2005, med rutinskimi izkopavanji pred načrtovano širitvijo bližnjega zapora.

Prerokovano mesto armagedona
Zapor stoji na zgodovinskem križišču, slaba dva kilometra južno od Tel Megida, na obrobju Jezreelske doline. In prav na tem polju, tako uči svetopisemska knjiga Razodetje, je prerokovani kraj zbiranja vojsk za bitko v zadnjih časih, Harmagedon (razlaga se ga bodisi kot dobesedno bodisi simbolično mesto).

Izraelski Urad za antikvitete (IAA) je napovedal, da bodo odločitev o selitvi mozaika sprejeli v prihodnjih tednih, pri čemer bodo upoštevali mnenje svetovalnega odbora. "To je celoten proces, katerega del so tudi akademiki in arheologi," je za tiskovno agencijo AP poudaril direktor IAA-ja Eli Eskozido. Urad sicer ocenjuje, da je selitev mozaika najboljši način, da ga zavarujejo pred morebitnimi poškodbami, ki bi lahko nastale med širitvijo zapora. Glavni kurator Muzeja Biblije Jeffrey Kloha je ob tem poudaril, da bo odločitev o izposoji sprejel izključno Urad za antikvitete. "Seveda pa bi bili veseli priložnosti, da tisoče naših obiskovalcev izobrazimo o pomembnih poglavjih zgodovine, kakršen je ta mozaik," je povedal za AP.

Sorodna novica Foto: Kaj razodeva muzej, posvečen knjigi vseh knjig

Vprašljive povezave muzeja
Številni ugledni arheologi in akademiki so sicer že javno izrazili svoje nasprotovanje selitvi mozaika iz Megida z njegove prvotne lokacije – še dodatno pa jih moti, da naj bi bil razstavljen v Muzeju Biblije. Cavan Concannon, religiolog z Univerze Južne Kalifornije, poudarja, da muzej "funkcionira kot desničarska krščanska nacionalistična mašinerija" ter da ima močne vezi s številnimi institucijami, ki "promovirajo belski evangeličanski, krščanski nacionalizem".

"Skrbi me, da bo mozaik izgubil svoj prvotni zgodovinski kontekst in dobil nov, ideološki kontekst, s katerim bo muzej promoviral svoje cilje," opozarja.

Drugi so prepričani, da ne bi smeli ničesar prestavljati, dokler akademiki ne končajo svojih študij mozaika. "Veliko prezgodaj je, da bi mozaik premikali," je prepričan Matthew Adams, direktor Centra za Sredozemlje, neprofitne arheološke raziskovalne ustanove, ki je bila vključena v izkopavanja v Tel Megidu in v bližnjem legionarskem rimskem naselju Legio.

Sorodna novica Več fragmentov Mrtvomorskih rokopisov iz Muzeja Biblije se je izkazalo za ponaredke

"Sami vračamo artefakte dvomljivega porekla"
Muzej Biblije se že od svojega odprtja leta 2007 naprej spopada s kritikami na račun svoje prakse pridobivanja eksponatov in na račun domnevnega promoviranja evangeličanske politične agende. Leta 2018 so morali vrniti mezopotamsko tablico, ukradeno iz Iraka, ter priznati, da imajo v svoji zbirki več ponarejenih fragmentov Mrtvomorskih rokopisov.

Na kritike v povezavi z včasih vprašljivimi praksami pridobivanja artefaktov Kloha odgovarja: "Številni veliki muzeji in ugledne ustanove so se morali v zadnjem času spoprijeti z vprašanji kulturne dediščine. Naj bom jasen: v Muzeju Biblije smo ponosni, da smo se dejavno lotili revizije predmetov v naši zbirki. Začeli smo postopek vrnitve predmetov v njihove države izvora, ne da bi bili v to primorani, in druge ustanove pozivamo, naj ravnajo enako."

Morda bi raje premaknili zapor
Na podlagi drugih predmetov, ki so jih odkopali v okolici, pa tudi na podlagi oblikovanja črk na mozaiku so ga arheologi datirali v tretje stoletje n. š. – v čas, preden je rimski imperij sprejel krščanstvo za uradno vero in so bili monoteisti še preganjani. Vseeno pa je bil eden od mecenov, ki so pomagali plačati za talno okrasitev starodavnega svetišča, ravno rimski centurij, ki je bil nastanjen v bližnji legionarski postojanki. Na mozaiku so napisi v grščini, med njimi tudi posvetilo "Bogu Jezusu Kristusu".

Že od odkritja naprej je mozaik pokopan na parceli megidskega zapora; šele v zadnjih letih izraelske oblasti razvijajo načrt, po katerem naj bi zapor preselili na drugo lokacijo, iz najdišča mozaika pa ustvarili turistično destinacijo. Kraj je namreč že zdaj zanimiv za evangeličane, ki se zgrinjajo na ogled lokacije, kjer naj bi se zgodila apokalipsa.

Niti IAA niti Muzej Biblije nista bila pripravljena razkriti, kakšni bi bili pogoji izposoje, je pa Eskozido namignil, da bi se lahko zgledovali po desetletni turneji rimskega mozaika iz Loda, ki je potoval po različnih državah, dokler v domovini niso zgradili muzeja zanj.

"Izrael se vede kot kolonija"
Stroka je vseeno skeptična do odstranjevanja dragocenega mozaika. "Ko artefakt vzameš iz njegovega izvornega konteksta, nekaj izgubi – izgubi dimenzijo prostora in okolja, v katerem je bil izkopan," je komentirala Candida Moss, profesorica teologije na Univerzi v Birminghamu.

Po mnenju Rafija Greenberga z Univerze v Tel Avivu predlog "smrdi" po kolonializmu, času, ko so kolonialne velesile množično odnašale zaklade iz svojih kolonij. "Tudi če Izrael sebe ne dojema kot kolonijo, se obnaša, kot da je, kar se mi zdi nenavadno. (...) Arheološke najdbe bi morale ostati, kamor spadajo, ne pa, da se jih iztrga iz njihovega okolja in odnese v tujino, kjer si jih prilastijo tuje sile."