Občinstvo pa je za najboljšo predstavo izbralo Usedline v režiji Žige Divjaka in produkciji MGL-a. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je prejela Anja Novak Anjuta, Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v dramaturgiji pa Mojca Kreft.

Žene v testu so po mnenju žirije izrazito izviren avtorski projekt, ki na do zdaj neviden način obdeluje slovenske ljudske pesmi. "Naboru tako precej znanih kot tudi manj znanih pesmi je skupno to, da osredišča ženske like in jim daje novo mesto v slovenski tradiciji. Podobe žensk, ki jih uokviri s cikličnostjo, postavi v kontekst časa njihovega nastanka ter ob tem rekonstruira stare rituale in obredja, obenem pa nevsiljivo poudari sodobnost in celo emancipatornost nekaterih motivov in tem. Materialnost nekdanjega vsakdana izjemno spretno uporablja za izgradnjo svežega in avtentičnega gledališkega jezika. Tega sestavlja zelo širok diapazon izraznih sredstev, ki ga oblikujejo in soustvarjajo vse ustvarjalke in ustvarjalci uprizoritve," beremo v utemeljitvi. In še: "Avtorskemu projektu uspe ustvariti izjemen igralski kolektiv štirih žensk različnih generacij, ki v izjemni skupni igri in podpori odpirajo prostor za prepričljive individualne igralske kreacije."

Igralski nagradi sta šli v roke Zvezdani Mlakar in Gregorju Zorcu. Zvezdana Mlakar je nagrajena za vlogo Tazimske v uprizoritvi Žene v testu. Kot beremo v utemeljitvi, ustvari v predstavi Žene v testu "pretresljiv lik Tazimske, ki najizraziteje zagotavlja prisotnost tradicionalnih znanj in modrosti, obenem pa vzdržuje sodoben igralski izraz. S tem uprizarja izjemno kompleksno in ambivalentno žensko identiteto, ki gre veliko globlje od stereotipnih branj figur stark v folklorni imaginaciji ter se ne izogiba izražanju krutosti, jeze in upora. V uprizoritvi, ki temelji na kolektivni igri, ima Zvezdana Mlakar izvrstne partnerke, v zaključku pa prav ona uprizoritvi podeli posebno težo in ostrino."

Gregor Zorc je prejel nagrado za vlogo v uprizoritvi Pravljice našega otroštva v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in SNG-ja Nova Gorica. V vlogi, tako žirija, "suvereno izkorišča prostor, ki mu ga daje gledališka forma, v kateri je igralec tudi sam svoj dramatik, dramaturg in režiser. Znano pravljico interpretira z nepričakovanega zornega kota. Še zlasti inventiven pa je s pripovedmi osebnih zgodb, ki z okusom, mero in žanrsko distanco presegajo podajanje osebne izkušnje ter ustvarjajo prepričljive in pretresljive gledališke trenutke. V uprizoritev vnaša živost in izvrstnost pripovedovalske umetnosti, obenem je izvrsten partner svojim igralskim kolegicam in kolegom."

Nagrado občinstva prejme predstava Usedline Katarine Morano v režiji Žige Divjaka, ki je nastala v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Uprizoritev je dobila povprečno oceno 4,93. Usedline so prejele tudi posebno nagrado za učinkovit uprizoritveni postopek. Uprizoritev "sopostavlja natančno orkestrirano govorno izvedbo besedila in mizanscensko akcijo v gledališkem prostoru. Na eni strani imamo precizno ritmizirano in komponirano govorno partituro, na drugi pa premišljeno spreminjanje odrskega prostora iz scenografskega hiperrealizma v simbolno pomenljiv prazen prostor. Ti dve strani, komplementarni ravno v svoji različnosti, skupaj s celotno ustvarjalno ekipo oblikuje predan igralski kolektiv," beremo v utemeljitvi.

Prejemnike Šeligove nagrade za najboljšo predstavo festivala, nagrade za najboljšo igralko in igralca ter posebne nagrade Tedna slovenske drame je izbrala žirija, ki so jo sestavljali Diana Koloini, Anđelka Nikolić in Tery Žeželj.

Mojca Kreft, dramaturginja v pravem in najširšem pomenu te besede
Bienalno Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji je prejela Mojca Kreft, ki je po mnenju žirije dramaturginja v pravem in najširšem pomenu te besed. S svojim opusom in bogatim delovanjem se je po besedah žirije "zapisala v zgodovino gledališča kot ustvarjalka, ki z delom in osebnostjo v mnogočem prerašča dramaturško delovanje, hkrati in predvsem pa je prava in vélika gledališka oseba in osebnost", je zapisala žirija in še: "Grün-Filipičevo priznanje Mojci Kreft za dosežke v slovenski dramaturgiji je zato za člane žirije poklon spoštovani kolegici, ki je v mnogočem vzor mlajšim generacijam ustvarjalcev in raziskovalcev na področju slovenske dramaturgije in gledališča." Strokovno žirijo so sestavljali Vesna Jevnikar (predsedujoča), Jakob Ribič in Tomaž Toporišič.

Anja Novak Anjuta, dobitnica nagrade Slavka Gruma
Nagrado Slavka Gruma za najboljše novonastalo dramsko besedilo, ki so jo podelili že 44., je prejela Anja Novak Anjuta za Tekst telesa. "Tekst telesa je izrazito sodobno besedilo, ki deluje sveže tako po temi, ki jo obravnava, kot po načinu, kako to počne. Besedilo je neposredno in inteligentno, kompleksno, problemsko in politično, mestoma pa tudi duhovito in poetično. V postdramsko tkivo vpisuje neodramske elemente, denimo pripoved, s tem pa sledi usmeritvi dramske pisave, kakršna se vzpostavlja po postdramskem obdobju. Pripoved je pri tem treba razumeti povsem dobesedno. Glavni protagonist besedila je namreč telo ali, bolje rečeno, drama in morda kar performans tega telesa, saj ta s svojimi simptomi in boleznimi – "z ostrimi členki, izklesanimi rebri, rdečimi ranami na želodcu, uničenimi jetri itn." – kot nekakšen medij pripoveduje zgodbo o okolju, v katerem biva, in o odnosih, ki jim (posredno ali neposredno) pripada. To telo je žensko telo, poleg tega pa tudi telo treh generacij in s tem telo več časov: telo babice, ki obravnava vprašanje ženskega užitka in problematizira vlogo žensk v okolju, ki jih reducira le na reproduktivno funkcijo dojenja in rojevanja, telo mame, ki je spolno zlorabljena, in telo deklice, ki trpi za anoreksijo." Žirija je najboljšega dramatika izbrala na podlagi 35 novih dramskih besedil besedili, ki so prispela na razpis.

Manca Lipoglavšek prepričala z reinterpretacijo Deklice z vžigalicami
Z nagrado za mladega dramatika je nagrajena Manca Lipoglavšek za besedilo Zamrzovanje – reinterpretacijo pravljice Deklica z vžigalicami. "Zamrzovanje je igra o igri, drama v drami, tako kot Pirandellovih Šest oseb išče avtorja, hkrati pa je umetelno in neizprosno izpisana parafraza ali svobodna dramska oziroma postdramska obdelava Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami, ki sproža še dodatne medmedijske in medkulturne navezave, npr. film Dekle iz tovarne vžigalic (Tulitikkutehtaan tytto) finskega režiserja Akija Kaurismäkija. Na medmedijskost nas napoti v uvodu že avtorica sama s pojasnilom »Besedilo vsebuje teme, motive in posamezne citate dramskih besedil«, ki jih taksativno našteje, in doda, da je verjetno še kakšnega pozabila. Gibljemo se skratka znotraj postdramskega, kjer avtorica uveljavlja izjemno zanimivo, večplastno, neujemljivo in hibridno reinterpretacijo in parafrazo Andersenove pravljice, ki jo postavi v sodobnost, v tukaj in zdaj, vključi avtorico-rapsodinjo, njen lik Deklice in še tri like disfunkcionalne družine: Očeta, Mater in Sina," je med drugim zapisala žirija.

Slovesni zaključek v režiji Žive Bizovičar se je začel s pozdravnimi nagovori direktorja Prešernovega gledališča Kranj Jureta Novaka, podžupana Mestne občine Kranj Janeza Černeta ter ministrice za kulturo Aste Vrečko, nato je sledila podelitev nagrad. Prireditev, ki sta jo povezovala Tina Resman in Blaž Setnikar, je obogatila glasbena zasedba Gugutke.

12 predstav in prav toliko dogodkov
Letošnja izvedba tradicionalnega festivala je v tekmovalnem in spremljevalnem programu postregla z 12 predstavami po izboru selektorja Roka Bozovičarja. Še 12 dogodkov se je zvrstilo v dodatnem programu, načrtovana predstava za mlajše občinstvo pa je zaradi bolezni v ansamblu odpadla. Potekalo je več strokovnih dogodkov, vključno s srečanjem za razvoj projekta Dramatike malih evropskih jezikov.

Organizatorji festivala so z obiskom zadovoljni. Ocenjujejo, da je bil odlično sprejet in zelo dobro obiskan, "kar polovica predstav je bila razprodana, občinstvo in mediji pa so aktivno spremljali tudi vse dogodke dodatnega programa".

"53. Teden slovenske drame je bil še boljši, še bolj odprt, še bolj intenziven in še bolje obiskan kot dosedanji," je ob sklepu zadovoljen direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak.