Umetnica Monika Plemen matrice ne razume le kot stranski produkt izdelave grafike, ampak tudi kot samostojno umetniško delo. "Včasih je bila matrica le stranski produkt ustvarjalnega procesa, saj je bil pomemben samo grafični list, razstavljen v galeriji. Umetnik matrico po navadi zavrže. Zame pa je matrica zelo pomembna, zanimiva in pristna, saj je prvotno, kar je umetnik ustvaril v procesu izdelave grafike," je ob razstavi za STA povedala Plemen.

Na razstavi predstavlja projekta z naslovoma Outline (2022–2023) in 365 (2021–2022). V sklopu prvega, ki temelji na umetničinem eksperimentalnem pristopu do linoreza, Plemen na ogled postavi dve matrici iz linoleja, eno manjšo in drugo večjega formata, brez spremljevalnih grafičnih listov, kot samostojni umetniški deli.

V sklopu projekta 365 je leto dni izdelovala grafične matrice – v tehniki suhe igle je na kovinske plošče risala banalne podobe iz vsakdanjega življenja, od rastlinskega lista in ščetke do stikala za luč. Fotografije matric je objavljala na Facebooku in opazovala odziv oziroma število ogledov. Za število ogledov je naredila zajem zaslona, iz česar je z računalniškim programom ustvarila "digitalno matrico" na paus papirju, ki jo je poveznila čez grafiko, izdelano iz grafične matrice vsakdanjih predmetov.

Plemen je povedala, da je, ko je na primer sama na razstavi videla poleg grafike tudi matrico, veliko lažje razumela odtis. "Vse skupaj je dobilo večjo vrednost. Gre za bolj celosten pogled na grafiko." Nad grafiko, iz katere je tudi magistrirala, jo je s svojim svežim pristopom navdušil profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Črtomir Frelih. "Tu sem se našla," pravi.

Kot je v spremnem tekstu zapisala kustosinja razstave Mojca Grmek, "razstava kot celota raziskuje identiteto grafične matrice, ki je v sodobni umetnosti vezana predvsem na njeno (ne)stabilnost. Na eni strani se še vedno oklepa materialnosti in fizične obdelave, na drugi pa išče nove preobrazbe, med katerimi so lahko tudi stvarno neobstoječe".

Leta 1994 rojena Monika Plemen je leta 2022 magistrirala iz grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, trenutno pa je doktorska študentka na ljubljanski pedagoški fakulteti. V času študija se je izpopolnjevala na Kunsthochschule Burg Giebichensteinu v mestu Halle v Nemčiji, v umetniškem centru Fish Factory v Stöđvarfjörđuru na Islandiji in na umetniški rezidenci v Zadru.

Svoja dela je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim v Mednarodnem grafičnem centru Ljubljana (2022), ter številnih skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Je prejemnica posebnega priznanja za razvoj svetovne grafike in umetniških gibanj na 10. mednarodnem trienalu grafične umetnosti v Bitoli (2021). Živi in dela v Mežici in Ljubljani.