Predstava združuje lutkovne in dramske elemente z vizualnimi podobami in glasbo v živo.

Roman Draga Jančarja Severni sij je svojo prvo odrsko postavitev doživel leta 2005, ko je njegovo dramatizacijo v mariborski Drami zrežiral Mile Korun. Njegova vsebina bo znova zaživela skozi uprizoritev Severni sij. Erdman. v zasnovi in režiji Primoža Ekarta.

Predstava, ki je nastala v skupni produkciji zavoda Imaginarni in Lutkovnega gledališča Ljubljana, ima dve premieri, ena je bila v sredo, druga je danes. V prihodnjih dneh bo v tem delu kompleksa, ki še ni popolnoma obnovljen, sledilo več ponovitev.

Severni sij. Erdman. je prvi del odrske adaptacije Jančarjevega romana iz leta 1984, ki jo bo ustvarjalna ekipa predstavila v intermedijski site-specific uprizoritvi. Predstava lutkovne in dramske elemente združuje z vizualnimi podobami, navdihnjenimi z golimi stenami zapuščenega industrijskega objekta in energijo njegovih občasnih prebivalcev, so zapisali pri Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Jančarjev Severni sij govori o Josefu Erdmanu, tujcu, rojenem v Mariboru, ki 1. januarja 1938 zgodaj zjutraj z vlakom pripotuje v Maribor, da bi se sešel s solastnikom podjetja J. Štastny & co. Ker gostitelja ni od nikoder, začne Erdman spoznavati nove ljudi, med njimi tudi Franja Samso in njegovo ženo Marjetico, v katero se zaljubi. Zaradi ljubezni in kipa svetnika z modro kroglo v roki, ki ga spominja na otroštvo, ostane v Mariboru. Ker pozneje Marjetico okrutno umorita njegova pivska kolega, se vda alkoholu. Um se mu dokončno omrači v cerkvi s kipom svetnika, ko mesto obsije severni sij.

"Zgodbo o pobegu, duševnem begunstvu in izgubljenosti uprizoritev raziskuje z združitvijo različnih uprizoritvenih izrazov, jezika in strategij: gledališča lutk in objektov, dramskega gledališča, govorice močnih vizualnih podob, izražanja skozi konceptualno umetnost, videa in glasbe v živo," so še zapisali pri Lutkovnem gledališču.

Igralke in igralci – Asja Kahrimanović Babnik, Maja Kunšič, Zala Ana Štiglic, Gašper Malnar, Jan Bučar, Martin Mlakar in Andraž Jug – med uprizoritvijo uporabljajo lastni instrument – zvok, govor in telo, uporabljajo pa tudi objekte in različne zvrsti lutk.

K predstavi so pripomogli scenografka Meta Grgurevič, kostumografka Tina Kolenik, koreografka Rosana Hribar, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka zvoka in glasbe Darja Hlavka Godina, oblikovalka videa Vesna Krebs, dramaturg Benjamin Zajc, lektorica Maja Cerar, lutkovni tehnolog Zoran Srdić in avtor fotografij Matej Povše.

Marca 2023 se bo razširjena ustvarjalna ekipa z romanom znova srečala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bo pripravila dramsko uprizoritev na podlagi avtorjeve dramatizacije romana.