Razstava, ki je nastala v sodelovanju Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana, je na ogled do 21. oktobra.

Ustanovitev Litostroja sega v leto 1946, ko so bili namen delovanja zgolj odlivanje strojnih delov in izdelovanje strojev za potrebe povojne industrije in obrti ter njihovo popravilo. Osrednja in neprekinjena naloga tovarne je kmalu postala izdelovanje vodnih turbin in druge opreme za hidroelektrarne in sodelovanje pri zagotavljanju električne energije na območju celotne Jugoslavije.

Proizvodni program se je postopoma širil in Litostroj je kmalu postal eden največjih proizvajalcev strojegradnje v Sloveniji, so v sporočilu za javnost zapisali pri Mestni knjižnici Ljubljana. Poleg vseh vrst vodnih turbin, turbinskih regulatorjev in zapornih naprav, s katerimi so opremili hidroelektrarne v 22 državah vseh celin sveta, so na temelju lastnega znanja med drugim začeli izdelovati tudi črpalke za oskrbo s pitno in industrijsko vodo, specialne črpalke za jedrske elektrarne, specialna dvigala za jedrske elektrarne in hidravlične stiskalnice.

V tem industrijskem gigantu je bilo največ zaposlenih približno 4500 delavcev. Že konec 80. let preteklega stoletja je bil Litostroj zaradi neporavnanih terjatev, velikih izgub in dolgov v težkem finančnem položaju. Neplačani in neuresničeni projekti v Iraku in razpad Jugoslavije so krizno stanje samo poglobili.

Kljub številnim prizadevanjem za sanacijo in preoblikovanje je šlo podjetje v stečaj, danes pa Litostroj Power kot edino podjetje z izjemo izdelave viličarjev nadaljuje razvojno in proizvodno dejavnost nekdanjega Litostroja.

Po navedbah ljubljanske knjižnice želijo prikazati začetek in zaton Litostroja, nekdanjega gospodarskega giganta, ki ni zaznamoval zgolj Ljubljane ter širšega slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega prostora, ampak je s svojim delovanjem vtisnil pečat v 22 državah vseh celin, v katerih so še danes vidni rezultati njegovega delovanja.

V okviru razstave bomo v knjižnici do konca leta zbrali pričevanja nekdanjih zaposlenih in njihove zgodbe predstavili na spletnem portalu Kamra. Zgodovinski arhiv Ljubljana in Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo bosta predstavila tudi razstavni katalog z bogatim slikovnim gradivom.

Na 22 panojih, ki so postavljeni ob Ljubljanici, bodo 20. septembra, 4. in 16. oktobra na voljo tudi vodeni ogledi.