Tamas Dezsö je metaforo za ljudi našel v rastlinah, ki so narejene iz istih molekul in struktur kot mi. Kot pojasnjuje, se gozd namreč nenehno spreminja in je podvržen milijonom transformacij – listje se zamenja, drevesa, ki tvorijo gozd, pa živijo le približno od 100 do 150 let.

Razstava se ukvarja z mikroskopsko bližino, do katere pridemo s položaja večje distance, mikroskopski delci lesa pa ponazarjajo spremembo gozda v najmanjših strukturah – ki še vedno izkazujejo lastnosti drevesa.

"Vsaka rastlina ima svojo identiteto in rastlinsko vrsto lahko identificiramo tudi na podlagi enega od njenih drobnih delov. A hkratni ni niti ena rastlina enaka drugi, čeprav sodita v isto vrsto. Ob spopadanju s podnebno krizo smo soočeni z nujo, da obravnavamo rastline v skladu z njihovim pomenom in se resno potrudimo, da bi poleg človeške identitete razumeli tudi problematiko krhkega rastlinskega obstoja," meni Dezsö.

Madžarski fotograf se je rodil leta 1978 in deluje v Budimpešti. Svoja dela je razstavljal po vsem svetu, objavljal pa jih je med drugim tudi v revijah Time, The New York Times, National Geographic, Harper's, GEO, Le Monde Magazine, The Sunday Times, PDN in The British Journal of Photography. Prav tako so njegova dela razstavljena v ameriški galeriji Robert Koch in britanski The Photographers' Gallery.

Mariborska razstava je nastala v sodelovanju UGM-ja s Sodobnim centrom Roberta Cape iz Budimpešte in Madžarskim kulturnim inštitutom iz Ljubljane. Pred petkovim slavnostnim odprtjem ob 18. uri pripravljajo še voden ogled z avtorjem in kuratorjem Istvanom Viragvölgyijem.