Gostujoča razstava, ki ima naslov Kraji spomina: Moč in nemoč partizanskih spomenikov, je bila med drugim spomladi letos na ogled v Mariboru, lansko jesen pa v Ljubljani.
Gradivo na panojih predstavlja izbrane primere spomenikov in njihovo usodo po razpadu skupne države. Razstavo so pripravili Božidar Flajšman, Peter Mikša, Božo Repe, Kornelija Ajlec in Bojan Balkovec. Kot ugotavljajo, je odnos do spomenikov v nekdanjih jugoslovanskih republikah različen, od zglednega vzdrževanja do zanemarjanja in celo uničevanja.
Razstava je bila v takšni obliki in skupaj z dokumentarnim filmom Moč in nemoč partizanskih spomenikov prvič predstavljena javnosti oktobra lani na Retrofestu – dnevih sodobne zgodovine v Ljubljani.
Vodja središča za javno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Peter Mikša je za STA pojasnil, da so se osredotočili na spomenike, ki so jih ustvarili najboljši jugoslovanski umetniki in ki jim veliko umetniško vrednost priznava tudi svetovna strokovna javnost, sploh po odmevni razstavi pred leti v Muzeju moderne umetnosti (MoMa) v New Yorku. "Gre za izjemno kakovostne spomenike z močno sporočilnostjo, zato smo jih tudi izbrali," je dejal. Med njimi so spomeniki v Dražgošah, na Petrovi gori, Tjentištu, Kozari, Ulcinju, Mitrovici na Kosovu, na Kadinjači, Fruški gori in v Valjevem.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje bo razstava na ogled do konca septembra, je za STA povedala direktorica muzeja Vesna Jerbič Perko. Ob razstavi bo na ogled tudi omenjeni dokumentarni film.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje