Po letošnjih prireditvah želijo praznovanje raztegniti na petletno obdobje do praznovanja 775-letnice, medtem pa izdati znanstveno monografijo o kostanjeviškem mestnem pravu in prenoviti dvorec kostanjeviškega gospostva.

Organizacijski odbor praznovanja 770-letnice prve omembe mesta se je odločil, da letos in v prihodnjem petletju pripravijo številne prireditve in razstave, ob praznovanju 775-letnice pa želijo odpreti prenovljeni nekdanji ministerialni dvorec v starem mestnem jedru ter v tem med drugim urediti mestni medgeneracijski center, je na današnji novinarski konferenci povedala koordinatorica praznovanja Melita Skušek.

Praznovanje se bo začelo 2. julija z odprtjem osemdnevnega 5. Festivala kulture Kostanjevica. Avgusta ga bodo nadaljevali s poulično razstavo kostanjeviških podob, s slavnostno sejo občinskih svetnikov in podpisom dogovora med občinami Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Kostanjevica na Krki o sodelovanju pri izdaji omenjene publikacije o kostanjeviškem mestnem pravu ter s koncertom pevske skupine Solzice.

V Galeriji Božidar Jakac bodo nato septembra odprli novo stalno razstavo z nekaj več kot 330 podarjenimi deli slikarja Nandeta Vidmarja (1899–1981), med 1. in 3. decembrom pa bodo Kostanjevičani pripravili 1. Smrekarjeve dneve, posvečene velikemu kostanjeviškemu kulturniku Ladu Smrekarju (1928–2020), je še navedla Melita Skušek.

Vodja projekta Kostanjeviško mestno pravo Andrej Smrekar je pojasnil, da bo šlo pri omenjeni monografiji za obravnavo odkritih prepisov mestnega prava oziroma Upravičnih bukev, ki pripadajo kostanjeviškim izvodom potrditvenih listin iz 13. stoletja. Objavili bodo poglobljene diplomatične in politično-zgodovinske študije, ki jih bodo pripravili tovrstni strokovnjaki, pri pripravi monografije pa bo sodeloval tudi črnomaljski zgodovinar Janez Weiss.

Pri dozdajšnjih sondiranjih te problematike se je namreč pokazalo, da so Kostanjeviško mestno pravo uporabili za neposreden vzorec pri oblikovanju pravnih določil mest Črnomelj in Metlika, s tem pa se ujema tudi stoletje poznejša mestna listina Novega mesta, ki je nato postala matrica za listini Kočevja in Loža, je še pojasnil Smrekar.

Zgodovinar Boris Golec je v knjigi Kostanjevica na Krki – Podobe preteklosti zapisal, da stopi kostanjeviško naselje v zgodovino z novcem domače kovnice iz let okoli leta 1215 z napisom CIVITAS LADESTRO, kostanjeviška župnija pa je listinsko izpričana leta 1220.

Latinska oznaka za mesto civitas in obstoj župnijskega središča sicer pričata, da je bilo naselje na umetno ustvarjenem rečnem otoku tedaj že mnogostransko razvito, njegovi ustanovitelji, koroški vojvode Spanheimi, pa so mu priznavali status mesta več desetletij, preden je leta 1249 v virih omenjeno kot trg in leta 1252 prvič kot mesto.

Meščanska naselbina je kot načrtna ustanova vzniknila v okviru spanheimske kolonizacije najverjetneje v drugi polovici 12. stoletja, gospodarski in duhovni profil mesta in njegove okolice pa je posebej zaznamovalo več kot petstoletno delovanje bližnje cistercijanske opatije, ki je delovala med letoma 1234 in 1786.

Sicer pa je kostanjeviška meščanska naselbina, ki se v virih pojavlja kot Landstrass, zlato dobo doživela v svojih prvih dveh stoletjih, ko je veljala za glavno dolenjsko urbano središče.
Kostanjeviška mestna pravica je kot najstarejši tovrstni privilegij na Kranjskem postala vzor petim drugim mestom – Metliki, Črnomlju, Novemu mestu, Kočevju in Ložu, odločilni udarec kostanjeviškemu nadaljnjemu razvoju pa je zadala habsburška ustanovitev Novega mesta leta 1365. Z njegovim naglim vzponom je Kostanjevica na Krki do srede 15. stoletja zdrknila na lokalno raven, ki je odtlej ni prerasla, je še zapisal Golec.

Kostanjevica na Krki je po drugi svetovni vojni zaradi tamkajšnje Forma vive in območne Galerije Božidar Jakac zaslovela kot pomembno Dolenjsko in širše kulturno središče. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo tudi ime dolenjske Benetke. Samostojna občina je postala leta 2006.