S prireditvijo, ki jo običajno obišče približno tisoč obiskovalcev, želi Dolenjski muzej predstaviti bogato dolenjsko arheološko dediščino in Novo mesto kot eno glavnih arheoloških najdišč.

Arheologinja in kustosinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić je za STA povedala, da želijo Novo mesto predstaviti kot evropsko najdišče z do zdaj največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami oziroma situlami.

Hkrati želijo za en dan obuditi staro železnodobno mesto in s prizori, vtolčenimi v situle, poustvariti življenje izpred 2500 let. Prikazali bodo stare obrti, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo, krznarstvo, pletarstvo, vlivanje brona, pripravo preje in podobno, nekdanjim obdobjem pa so prilagodili tudi kulinarično ponudbo.

Tokratni Praznik situl, ki sovpada s poletno muzejsko nočjo, se bo začel z gledališko predstavo z železnodobno tematiko ob 16. uri na prazgodovinskem gradišču na Marofu, na območju železnodobne nekropole na bližnji Kapiteljski njivi pa bodo pripravili prikaz prazgodovinske obredne zahvale. Praznik situl se bo končal v Dolenjskem muzeju, kjer se bo ob 21.30 začelo strokovno vodstvo z ogledom ohranjenih novomeških situlskih spomenikov.

V Dolenjskem muzeju bodo danes potekale tudi delavnice za otroke. Ti se bodo lahko preizkusili v peki kruhkov, lokostrelstvu, izdelavi usnjenih zapestnic in miniaturnih situl, poslikavi kože in boju z ročkami. Na Marofu in Kapiteljski njivi bodo pripravili tudi kulinarično delavnico za odrasle, ki se bodo lahko preizkusili v peki rib v glinenem ovoju.

Med udeleženci današnjega Praznika situl bodo tudi poljski arheološki kolegi, ki bodo predstavili vlivanje brona, tkanje blaga, obdelavo jantarja in izdelavo okrasnih jagod s taljenjem stekla, so še sporočili iz Dolenjskega muzeja.

Na območju Novega mesta, ki so ga pred leti razglasili za mesto situl, so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Novo mesto tako velja za največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin, novomeške situle pa so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, na primer vaške situle in situle z Magdalenske gore, in spadajo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem.

Novomeške situle spadajo v zadnje obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju morala delovati situlska delavnica.

Situlska umetnost se osredotoča na upodobitve dejavnosti starejšeželeznodobnih ljudi in je v prazgodovinskem obdobju, ko navedeno evropsko ozemlje še ni poznalo pisave, dragocen dokument ter odsev takratne tako imenovane halštatske kulture.