Bačar je bil bibliofil in zbiratelj starih in redkih tiskov, tudi raziskovalec povezav med Matijo Vertovcem, Francetom Prešernom in Stankom Premrlom, ki se odražajo v slovenski himni. Je tudi avtor knjig o zgodovini Ajdovščine, Šturij in okoliških krajev ter o mlinarski preteklosti na območju ajdovske občine ter številnih krajših besedil.

Javnosti je zagotovo manj poznana njegova zasebna knjižnica, zato sta Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija v sodelovanju z družino Bačar v Pilonovi galeriji postavili na ogled nekatere najzanimivejše knjige iz njegove zbirke.

Izbor sta pripravili knjižničarki Franka Koren in Marija Bajc. Izbrali sta prve tiskane knjige slovitega pisca Vinoreje za Slovence Matije Vrtovca (Vertovca), vse dele Svetega priročnika s pridigami Janeza Svetokriškega, pa tudi nekatere prvotiske slovenskih pesnikov in pisateljev.
Na ogled bodo tudi Zgodovina Rima, ki je ena prvih tiskanih rimskih zgodovin, posebne pozornosti je vredna Biblia Sacra Vulgata iz leta 1592, ki obstaja v Sloveniji samo v dveh izvodih. Knjižnica premore tudi izvod evropsko znanega dela, v Vipavi rojenega diplomata, zgodovinarja, humanista Sigismunda Herbersteina, Rerum moscouiticarum commentari (Moskovski zapiski iz leta 1556).

Knjige, s katerimi se je vse začelo

Razstava posveča pozornost tudi prvim knjigam, ki jih je Bačar dobil in ki so oblikovale njegovo poznejšo bibliofilsko strast. Vse razstavljene knjige so opremljene s temeljnimi podatki, ki obiskovalcu dajo uvid v knjižno bogastvo.

Stanislav Bačar se je ob zbiranju starih knjig in oblikovanju bibliofilske zbirke posvečal tudi raziskavam paleontološke preteklosti Vipavske doline in Goriških brd, zasnoval je muzej fosilov v Ajdovščini. Deset let po njegovi smrti je v avli Montanistike v Ljubljani na ogled razstava izbranih fosilov iz njegove zbirke. Fosile si je mogoče ogledati tudi v muzeju v Ajdovščini.
Bil je med pobudniki Vertovčevega pohoda. Zdaj Vertovčevo pohodno pot vsako leto prehodijo tisoči obiskovalcev, avtorske knjige in drugi teksti pa so dostopni na spletu ali v knjižnicah.

Postavitev razstave je zasnovala Tina Ponebšek iz Pilonove galerije, za umestitev v prostor in za grafično podobo je poskrbela Pilonova galerija. Ob tej priložnosti je izšla tudi zgibanka s temeljnimi podatki o razstavi.

Razstava bo na ogled do 6. junija.