Skozi stoletno delovanje so godbeniki iz Šoštanja zbrali veliko nastopov in nanizali številne uspehe, tako doma kot v tujini, so sporočili iz Muzeja Velenje. Avtor priložnostne razstave je kustos Muzeja usnjarstva na Slovenskem Jernej Hozjan.

Letos mineva 100 let, odkar je bila v takratni Woschnaggovi usnjarni ustanovljena delavska godba Zarja. Njen glavni namen je bil kulturno udejstvovanje usnjarskih delavcev. V Pihalnem orkestru Zarja Šoštanj je od 134 članov aktivnih 100, od leta 2007 pa ga vodi dirigent Miran Šumečnik. Ta nadaljuje delo z mladimi, ki jih je v godbi vedno več, tudi zaradi dobrega sodelovanja z Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski in razširjene promocije orkestra med mladino, je povedal Hozjan.

Začetki godbenega udejstvovanja v Šoštanju segajo že v leto 1903, ko je v kraju delovala narodna glasba. Obstajalo je več kulturnih skupin, kot so bili dramska, pevska in tamburaška. Na proslavi 1. maja 1925 pa se je porodila ideja o ustanovitvi delavske godbe na pihala, ki bi nosila ime Zarja, po jutranji zarji. Pobudo je dala skupina delavcev šoštanjske usnjarne.
Decembra 1925 so tako v tovarni dobili glasbila za godbo. Plačali so jih z enodnevnim zaslužkom usnjarjev, ki je znašal 20.490 dinarjev, razliko pa je poravnal lastnik tovarne Franz Woschnagg.

Vaje orkestra so na začetku potekale vsak dan, godba pa je s takratnimi 28 člani prvič pred domačim občinstvom javno nastopila na proslavi 1. maja 1926.

Leta 1994 se je iz takratne delavske godbe Zarja Tovarne usnja Šoštanj preimenovala v Pihalni orkester Zarja Šoštanj in pod tem imenom deluje še danes. Leta 2000, ko so počastili 75 let delovanja, je godba štela 55 članov, ob praznovanju 90. obletnice pa že 100.