Na strukturo na severu Nemčije so naleteli znanstveniki na svoji študijski poti, ko so približno 10 kilometrov severozahodno od obale ob mestu Rerik z raziskovalnega plovila upravljali sonar z več žarki, piše Zeit Online.

Danes na globini 21 metrov, nekoč na kopnem
Raziskovalna skupina, zbrana okoli Jacoba Geersena z Leibnizevega inštituta za raziskave Baltskega morja Warnemünde (IOW) in Marcela Bradtmöllerja z Univerze Rostock, je potopljeni zid opisala kot "vznemirljivo odkritje". Natančnejši pregled strukture, ki so jo poimenovali Blinkerwall, je razkril okoli 1400 manjših kamnov, glede katerih ocenjujejo, da so bili nameščeni tako, da povezujejo skoraj 300 večjih kamnitih kosov. Večinoma manj kot en meter visoka struktura danes leži na globini 21 metrov, a – kot omenjeno – raziskovalci verjamejo, da je nekoč stala na kopnem. Čeprav je namen zidu težko dokazati, domnevajo, da je služil kot steza za lovce, ki so sledili čredam severnih jelenov.

Umetno ozko grlo za lažji lov na živali
"Ko preganjate živali, te sledijo tem strukturam, ne poskušajo jih preskočiti. Ideja je bila ustvariti umetno ozko grlo z drugo steno ali z obalo jezera," je dejal Geersen. Raziskovalci sklepajo, da bi lahko bil drug zid, ki je potekal vzdolž nedavno odkritega, zakopan v sedimentih morskega dna, so zapisali v članku v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). Druga možnost je, da je zid živali prisilil v bližnje jezero, jih na ta način upočasnil in tako olajšal lov ljudem, ki so živali čakali v kanujih, oboroženi s sulicami ali loki.

Med najstarejšimi znanimi primeri lovske arhitekture na svetu
Zid spremeni kot zavoja, ko se sreča z večjimi balvani, kar nakazuje, da so bili kupi manjših kamnov nameščeni namenoma, da bi jih povezali. Skupno naj bi kamni zidu tehtali več kot 142 ton. Če je bil zid res starodavna lovska steza, je bil verjetno zgrajen pred več kot 10.000 leti in potopljen, ko se je pred približno 8500 leti dvignila morska gladina. Takrat je jezero Ancylus postalo morje Littorina, saj je naraščajoča oceanska raven prodrla preko morskega preliva Veliki Belt. "S tem se Blinkerwall uvršča med najstarejše znane primere lovske arhitekture na svetu in je potencialno najstarejša umetna megastruktura v Evropi," so še sporočili raziskovalci po pisanju Guardiana.

Le malo verjetno, da gre za posledico naravnih procesov
Jacob Geersen in njegovi kolegi glede na velikost in obliko zidu menijo, da je le malo verjetno, da bi nastal zaradi naravnih procesov, kot je ogromen cunami, ki bi kamne premaknil na njihovo mesto. Prav tako je le malo verjetno, da bi kamne v taki strukturi tam pustil premikajoči se ledenik. Geersen zdaj želi znova obiskati lokacijo najdbe, da bi rekonstruiral starodavno pokrajino in poiskal živalske kosti in človeške artefakte, kot so sulice ali puščice, uporabljene pri lovu, ki so morda ostale zakopani v sedimentih okoli zidu na dnu morja.