Četrtek, 25. avgust 2011, Glavni trg 14 (pred KIT-om):
x-op večer elektronsko podprtih umetniških medijev
20.00
Electropera postproductions/postprodukcije: Operabil Relocation/Operabil premestitev
Irena Tomažin: glas
Marko Košnik: rokovanje s prostorsko umeščenim podobami v živo
Operabil Premestitev je instrumentalna inačica predstavitve prostorsko umeščenih sekvenc, ki jih je Marko Košnik v Kibli postavil v interaktivni obliki z Ditopio Zaslon jeseni 2010. Okroglo dvatisoč fotografij, zajetih po korakih v prostorih Kible in okolice, predstavlja portret prostora, dejavnosti delavcev in sodelavcev in socialnega utripa v prostorih Narodnega doma in bližnje okolice. Znotraj interaktivne instalacije so pred dvemi leti preko video sledilnega sistema s podobami rokovali obiskovalci sami. Tokrat bo material interpretiral Košnik z vmesnikom, ki mu omogoča interakcijo z improvizirano pevsko udeležbo Irene Tomažin.
Ustvarjalca sta zasnovala konceptualno improvizacijo v skladu s topografskimi in znakovnimi kvalitetami zveznega materiala, s katero se predvsem opirata na telesni in prostorski spomin hoje po javnih prostorih. Inštitut Egon March tako nadaljuje tradicijo operabilov izvedenih z glasbeniki in videoinstrumentalnimi improvizacijami, ki so tvorili jedro Electropere (2008 - 2011): Operabil Para Berlin (Nemčija), Operabil Para Istanbul (Turčija), Operabil Tomar (Portugalska), Operabil Hexpo (Estonija) in Operabil Helsinki (Finska).
21:00
Cameron Bobro, Peter Tomaž Dobrila in Ana Pečar:
Bizantinski kadilak, vokalno in elektronsko umetniško delo v nastajanju
Ali naj verjamemo, da obstaja neka prirojena, samoumevna umetniška vrednost v razlikah in slišnih sosledjih zvokov, ki se pojavljajo skupaj? Saj pravzaprav ne moremo vztrajati pri tem, da je večina tega, čemur pravimo 'glasba', kaj več kot specifično, kulturno pogojeno gledališče zvoka, mnogo bližje jeziku kot vizualnim umetnostim; kar pomeni, da glasba ponavadi „govori o nečem“, „nekaj“ pomeni „nekaj več“. Kaj se zgodi, če torej vzamemo resno to govoričenje v glasbi, ideje kot so „čutiti“ in „duša“, in druge, in če želimo dati tem idejam obliko v materialih in modalitetah glasbe same, več kot samo to, da uporabimo nek specifičen jezik in podajamo te ideje tako, da samo govorimo o njih? Prva stvar, ki jo moramo narediti je, da iztrgamo zvoke iz ustaljenih okov ritma in intonacije. Večina se nas najbrž zaveda, čeprav o tem nismo nikoli razmišljali na ta način, da je v zahodnem svetu najmogočnejši simbol „izraznosti“ v glasbi blues. In katere so elementarne materialne lastnosti blues glasbe? Kaj drugega kot raztrgani ritmi in t.i. 'blue' toni, mikrotonalni zvoki, ki niso razbiti v 12-tonsko mrežo enakomernega tempa. In kaj se zgodi, če z lestvice oklestimo veliko več materiala, v iskanju „nečesa več“ in naslanjanju na „nekaj manj“? Prav na to se nanaša Bizantnski kadilak.
Petek, 26. avgust 2011, MMC KIBLA:
x-op večer taktilnih umetniških medijev
20:00, prostor za umetnost KIBELA
Otvoritev razstave in performans z naslovom Inward/Outward estonskih umetnic Evelyn Muursepp in Maari Jogste in umetnika Johna Grzinicha
(Razstava bo na ogled do 6. septembra.)
Evelyn Müürsepp “Človeške sence”
Na ogled je pet velikih portretov amorfnih substanc, ter njihovega izvora - petih različnih oseb. Dela lahko dojemamo kot abstraktne portrete del, besed in dejanj teh oseb. Ali so ljudje sence svojih dejanj in besed ali vice versa, ali so dejanja in besede sence ljudi? Delo je projekt v razvoju, kakor tudi ženska različica, ki se je razvila iz njega.
Mari Jõgiste “Jedro”
'The Core' (Jedro) je skupek animacij, majhnih enkavstičnih slik in skulptur iz čebeljega voska. Gre za raziskovanje geometričnih, naravnih, abstraktnih in realističnih oblik in podob, sledeč miselnemu toku. Izhodiščno točko pri tem predstavlja prepogosto uporabljen simbol človeškega srca, z vsemi njegovimi pomeni in funkcijami, z namenom ustvariti nov, bolj oseben pomen zanj.
Evelyn Müürsepp + John Grzinich “Krogi zvočnih risb”
Serija lokacijsko specifičnih raziskovanj, kjer se duet podaja v strukturirano improvizacijo s pomočjo zvoka in risanja. John ozvočuje prostore ali pokrajine s pomočjo predmetov in materialov, najdenih na samem mestu dogajanja. Evelyn riše to kar sliši, zvok filtriran skozi slušalke, ki posnemajo zvoke s pomočjo „binaural“ stereofonskih mikrofonov, ki simulirajo človeški sluh. Improvizacija traja toliko časa, kolikor porabi John da naredi krog 360 stopinj okrog Evelyn.razstava je postavljena tako, da so senzorične vloge obrnjene: poslušalec zavzame mesto vizualnega ustvarjalca, gledalec pa postane ustvarjalec zvoka. Jaz postanem ti, ti postaneš jaz.
21:00, KIBLA:
Nino Mureškič, na tolkalskem eksperimentu bo igral na nekaj bobnov in tolkal, ki so zaznamovali njegovo večletno glasbeno delovanje. Med drugim bomo slišali djembe, okvirne bobne, riq, udu, khartal in morda še kaj ...
Vljudno vabljeni! Vstopnine ni. V primeru dežja bo ves program potekal v MMC KIBLA.
Novico je napisal uporabnik kibla.