Urša Vidic in Luka Uršič (KALU) sta predstavnika mlajše, izjemno produktivne generacije slovenskih umetnikov. Kljub pogostemu delovanju v umetniških skupinah imata jasno profilirana osebna sloga, ki ju pri projektu Iceberg povezujeta v skupni izraz, a na nivoju posameznih videov ostajata zvesta svoji osebni poetiki.
Urša Vidic v svojih organskih, pogosto abstrahiranih podobah vsakdana ohranja tesno vez s slikarstvom, ki jo še poudarjajo plastenje posnetkov in reference na prizore sublimne narave, značilne za romantično slikarstvo. Jezik Luke Uršiča, znanega tudi pod umetniškim imenom KALU, je izrazito urban, poln nenehnega gibanja in utripanja. Včasih je zavezan estetiki napak, ki je paralelna glitch glasbi, in grozi, da bo požrla celotno likovno polje, drugič se poigrava z dematerializiranimi podobami narave, igro svetlobe in odsevov ter reminiscencami na religiozno ikonografijo.
Avtorja svoja individualna izraza povežeta v instalacijo, ki v svojem bistvu raziskuje manipulacijo percepcije preko rekontekstualizacije tako vsakdanjih podob in zvokov kot tudi referenc na minula umetnostna obdobja. Pri tem ne gre za golo apropriacijo v warholovskem smislu, temveč za snovanje celostne ambientalne postavitve, ki skuša povsem zaobjeti gledalca in njegov slušno-vidni aparat. Videi so projicirani na presenetljive načine, pogosto vključeni v kose pohištva, kar ustvarja atmosfero specifične, skoraj domačne intime. Ko znane prizore ločita od njihovega naravnega, samoumevnega konteksta, ustvarjata na mikro nivoju videov vsebinsko in formalno napetost, to pa na makro nivoju celotne postavitve še poudarja jukstapozicija intime in sublimnih oziroma izrazito urbanih konotacij.
Zvočna komponenta postavitve tako kot vizualna črpa iz vsakdana. Zvok služi kot sredstvo dekontekstualizacije videov, hkrati pa je tudi sam iztrgan svojemu naravnemu kontekstu: zvočni zapisi banalnih dejanj postanejo ritmizirani, včasih skoraj melodični, naravni izvor zvoka pa je vedno bolj ali manj obskuren. Interakcija univerzalne zvočne kulise in vsakemu videu lastnega zvočnega posnetka ustvarja dinamično zvočno krajino, ki se spreminja glede na položaj v prostoru, obenem pa zavzame vlogo elementa naracije subtilno prisotne zgodbe celote.
Skozi ustvarjalni postopek montaže videa in zvoka avtorja objektivizirata sprva izrazito subjektivno, nostalgično obarvano gradivo, do njega ustvarita distanco in s tem povzročita njegovo metamorfozo v gnetljivo materijo, ki jo nato raziskujeta in se z njo poigravata. Ob tem se distancirata od znanstveno obarvanega pristopa mnogih (neo)konceptualističnih in intermedijskih praks ter težišče dela premakneta na formalno-estetski nivo. Ustvarita avdio-vizualen ambient, ki gledalca posrka vase in ga tako neposredno nagovarja.
Žiga Dobnikar, kurator razstave
Razstava bo na ogled do 7. januarja 2012.
Vljudno vabljeni na zadnjo letošnjo otvoritev, ki bo obenem tudi skupno praznično druženje pred vstopom v leto 2012.
Vstopnine ni.
21. december 2011 – 7. januar 2012
Odprtje: 21. december 2011 ob 20. uri
KiBela / KIBLA Maribor
KiBela, prostor za umetnost, je odprta vsak delovnik od 9. do 22. ure, v soboto od 16. do 22. ure, v nedeljo je galerija zaprta.
Novico je napisal uporabnik kibla.