Stvaritev Andreja Škufce, naslovljena Črni trg, je bila po delih že na ogled na preteklem trienalu sodobne umetnosti U3 v Ljubljani, v Futurinih ateljejih Karlín v Pragi in v Galeriji Miroslava Kraljevića v Zagrebu. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) pa so prvikrat združeni v celoto.
Bleščeče črne cevi ponazarjajo svoj zemeljski izvor, naftovode, oceanske kable iz optičnih vlaken, morske jegulje, eksoskelete in najzgodnejše oblike cevastih večceličnih mikroorganizmov. Ti predmeti sploščajo čas v prvobitnost prihodnosti, ki zanika človekovo izjemnost.
"Spiralaste roke Črnega trga spominjajo na samosestavljive dele, katerih cilj je popolna avtomatizacija. Njihova algoritmična enakomernost izhaja iz vrhunskih oblikovalskih platform, ki se uporabljajo za sodobno proizvodnjo in njihovo snovno manifestiranje. Pravzaprav so to virtualne vizije in interpretacije, ki oblikujejo naše okolje," je zapisala kustosinja razstave Àngels Miralda iz Katalonije. In dodala, da je po mnenju avtorjev znanstvene fantastike, kot sta bila J. G. Ballard ali Stanisław Lem, je zamišljanje prihodnosti vedno način kritiziranja našega sedanjega časa.
Futuristična žival iz biotehničnih ostankov
Telo kiparske instalacije predstavlja futuristično žival, sestavljeno iz sodobnih biotehničnih razbitin, med katerimi najdemo ostanke naftovodov, oceanskih kablov iz optičnih vlaken, ugorjev, eksoskeletov in najzgodnejših oblik cevastih večceličnih mikroorganizmov. Ta prostorski univerzum je zamišljen kot razgrinjajoči se narativ, ki ga mora opazovalec prečkati, so zapisali pri MGLC-ju.
Razstavljeno delo je predstavljeno tudi v zbirki teoretskih besedil najrazličnejših publicistov in teoretikov, zbranih pri reviji ŠUM. Po besedah ameriške arhitektke Keller Easterling Škufčeva stvaritev pooseblja teorije modularnega oblikovanja in samosestavitve, ki ju opiše kot "prostorsko programsko opremo". Iranski filozof Reza Negarestani pa je napisal, da umetnikove skulpture predstavljajo snov, ki se pretvarja v neskončne kombinacije, gladko črno snov, ki jo je opisal kot "črna trupla sonca".
Ko človeški agenti niso več v središču
Leta 1987 rojeni Andrej Škufca je študiral likovno umetnost v Haagu (KABK) in Ljubljani (ALUO) ter je leta 2014 diplomiral. Njegovo delo se predstavlja kot kompleksen sistem, ki ga zaznamujejo tehnološko oblikovanje, procesi industrijske proizvodnje in sintetični materiali.
V svojih instalacijah ne združuje le tehnoloških in fikcijskih elementov, ampak oblikuje tudi potopitvena in na videz animirana okolja, v katerih človeški agenti nimajo več osrednje vloge. Dela Andreja Škufce, ki je tudi sourednik revije ŠUM, so vključena v zbirko Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM).
Kiparska instalacija Črni trg je v MGLC-ju na ogled do 16. avgusta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje