V isti milanski bolnišnici zdravijo tudi njegovo ženo Mariano Mazzo, poroča italijanski časopis Corriere della Ser, vendar ne navaja razlogov za njeno hospitalizacijo.

Župan Milana Giuseppe Sala je Gregottija označil kot "enega največjih arhitektov", ki se mu mora mesto zahvaliti za številne pridobitve. "Med mrtvimi, za katerimi žalujemo, je tudi Vittorio Gregotti. Žal je bil koronavirus zanj usoden," pa je novico o smrti arhitekta na družbenih omrežjih potrdil komisar za načrtovanje prostora v Milanu Pierfrancesco Maran.

Kot pravi, v mestu razmišljajo, kako se bodo poslovili od enega svojih najpomembnejših meščanov, saj so tradicionalni pogrebi v Italiji trenutno zaradi epidemije prepovedani. "Ko bodo prišli boljši časi, bomo razmislili, kako se mu mesto lahko najbolje pokloni," je dodal.

Med slavnejšimi Gregottijevimi deli se omenja olimpijski stadion, ki so ga v Barceloni leta 1992 postavili za potrebe poletnih olimpijskih iger, v Italiji pa so po njegovih načrtih zgradili Arcimboldijev teater v Milanu. Stekleno-betonsko konstrukcijo so postavili, da se je lahko operna sezona v mestu nadaljevala tudi med potekom obnove slavne Scale med letoma 2002 in 2004.

Arcimboldijev teater velja za njegovo najpomembnejše delo v Italiji. Obsega 18.000 kvadratnih metrov površine prostorov, ki sprejmejo do 2400 gledalcev. Gregotti gledališko stavbo gradi s kombiniranjem sivega betona, nežnega svetlega ometa in kontrastne temne granitne baze, celoto pa zaznamujejo preproste linije, ki kljub masovni konstrukciji ne kipijo v višino, ampak v poudarjeni horizontali ostajajo v dialogu z okoliškimi stanovanjskimi stavbami.

Gregotti je poučeval na številnih domačih in tujih univerzah, bil je tudi direktor več uglednih arhitekturi in oblikovanju posvečenih revij, med drugim Casabelli (med letoma 1981 in 1996). Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim zlato medaljo za opus na milanskem trienalu.

Arhitektu, čigar kariera se razteza prek šestih desetletij, se je ob žalostni vesti poklonil kolega Stefano Boeri, ki je Gregottija opisal kot "mednarodnega arhitekturnega mojstra", ki je "ustvaril je našo kulturno zgodbo". "Kako zelo žalostno," je zapisal na Facebooku.

Vittorio Gregotti se je rodil 10. avgusta leta 1927 v mestu Novara v bližini Milana in tudi sicer pomemben arhitekturni in urbanistični pečat pustil prav v tej lombardijski prestolnici. Tam je študiral na politehniki, kjer je zaključil študij arhitekture leta 1952. Med letoma 1953 in 1968 je sodeloval z Ludovicom Meneghettijem in Giottom Stoppinom. Leta 1974 je ustanovil svoj arhitekturni biro Gregotti Associati.

Gregottijev pristop k načrtovanju je zaznamoval racionalizem, modus operandi njegovega studia pa so bili red, simetrija in repeticija. V svojih stvaritvah je iskal dialog med dano okolico in arhitekturno formo. Leta 1946 je v začetni sekciji XIII. trienala v Milanu osvojil veliko nagrado, v naslednjem desetletju pa uresničil vrsto projektov za italijanske univerze, med drugim v Firencah, Kalabriji in Palermu. Leta 1980 je sodeloval na mednarodni razstavi IBA, na kateri so v Berlinu iskali rešitve za rekonstrukcijo zahodnega dela mesta. Svoj pečat je pustil tudi na Portugalskem, kjer je postavil Kulturni center Belém v Lizboni.

V Italiji je med drugim njegov tudi univerzitetni kompleks Bicocca, ki so ga zgradili z uporabo materiala iz stare Pirellijeve stavbe. Kompleks si je zamislil v nekdanji industrijski coni, z umetnim gričem pa vključil v četrt zaželeno zeleno površino.