"Zgodovinska in arheološka znamenja nam namigujejo, da smo na pravi poti. Mislim, da smo, ampak nismo prepričani. Moramo preveriti," je še dejal Vedrine.

V Muzeju Akvitanije (Musee d'Aquitaine) so že pred letom dni odkrili grobnico, za katero so domnevali, da bi lahko bila poslednje počivališče velikega filozofa 16. stoletja Michela de Montaigna, znanega po svojih Esejih. Posmrtne ostanke so zdaj dvignili iz grobnice, za potrditev domneve pa bodo potrebne nadaljnje raziskave.

Muzej ima prostore v nekdanjem ženskem samostanu, kjer je bil Montaigne pokopan, zato se stavba ponaša tudi z njegovim kenotafom. Najdena lesena krsta in posmrtni ostanki so spodbudili natančne raziskave, ki bi razkrile, ali ostanki v grobu pripadajo Montaignu. Ta velja za enega največjih sinov mesta Bordeaux, ki mu je županoval med letoma 1581 in 1585.

Da gre za Montaignove ostanke, da med drugim slutiti napis njegovega imena z rjavimi črkami na krsti. Lesena konstrukcija je vsebovala še svinčeno krsto, v kateri je po besedah arheologinje Helene Reveillas posebna kamera zaznala stegnenico, medenično kost in lobanjo.

Ekipa dvanajstih znanstvenikov različnih disciplin bo zdaj analizirala kamnito grobnico, krsto in posmrtne ostanke. Raziskave naj bi prav tako razkrile starost in spol osebe ter pokazale, ali so bili pri pokojniku znaki ledvičnih kamnov, ki naj bi filozofu povzročali preglavice.

Zmeda glede lokacije pokopa Montaigna izhaja iz tega, da naj bi bili po filozofovi smrti leta 1592 njegovi posmrtni ostanki preneseni na različne kraje.