Župan Franjo Debelak je izrazil upanje, da jim bo država ponudila razumno ceno ali jim ruševine gradu celo podarila.

Občina gradu, pod katerim je v 16. stoletju potekala pomembna bitka hrvaško-slovenskega kmečkega upora, ne namerava rekonstruirati, želi pa konservirati grajske razvaline in urediti turistično točko. "Gre namreč za odlično izletniško-pohodniško točko z lepim razgledom na celotno dolino," meni župan.

Pred tem mora občina urediti geodetsko izmero zemljišča, kjer stojijo ruševine, in ga opredeliti kot pozidano zemljišče, nato pa se bodo lahko začela pogajanja za odkup. Zanj naj bi po besedah župana že pridobili pozitivno mnenje države.

S pridobitvijo lastniške pravice na zemljišču, kjer so ruševine, bi občina pridobila tudi možnost, da se prijavi na različne razpise za sredstva kulturne dediščine, s čimer bi finančno lažje uresničili načrte.

Grad Kunšperk je bil zgrajen na začetku 12. stoletja, njegov lastnik pa naj bi bil Oton Ehrnegg. Pozneje so ga do konca 14. stoletja upravljali gospodje Kunšperški, sorodniki gospodov Ptujskih. Kunšperški so bili ministeriali krških škofov, ki so to posest grofice Heme Breže-Selške pridobili prek krškega samostana. Potem ko ga je leta 1395 vitez Andrej izročil Hermanu I. Celjskemu, je prešel grad v last Celjskih grofov. V njihovi lasti je bil do usodnega leta 1456, nato pa prešel v upravo krške škofije. V nadaljnjih stoletjih je zamenjal še nekaj lastnikov.

Zadnja lastnica je bila rodbina Windischgrätz, ki je imela grad v lasti do druge svetovne vojne.
Z gradom je povezanih nekaj legend. Med bolj znanimi je tista o kunšperškem vitezu Kunu, ki je z oboroženimi hlapci napadel Cesargrad v soseščini, pobil viteze templjarje in grad požgal. Po njegovi nesrečni smrti so po zavzetju gradu njegovi oboroženci požgali še grad Kunšperk. Danes o nekdanji grajski stavbi pričajo le zaraščene ruševine.