Avtorja umetniškega projekta z rožnatimi previsnimi gugalnicami sta profesor arhitekture na univerzi Berkeley Ronald Rael in profesorica oblikovanja na Univerzi v San Joseju Virginia San Fratello. Ideja se jima je porodila leta 2006, ko so se na ameriško-mehiški meji začeli prvi večji gradbeni projekti.

Rada bi dosegla, da bi ljudje na novo razmislili o učinkovitosti umetnih meja; spodbujata dialog namesto razkola. "Mislim, da je ob nedavnih dogodkih v naši deželi postalo več kot očitno, da nam ni treba graditi zidov, ampak mostove," je komentirala San Fratello.

"Zidovi ljudem ne preprečijo, da vdrejo v naš kongres," je dodal Rael. "Zidovi virusom ne preprečijo širjenja. Razmisliti moramo o tem, kako bomo ostali povezani in skupaj, ne da bi drug drugemu škodovali."

Po spletu so se posnetki ljudi, ki se na obeh straneh meje zabavajo na gugalnici, začeli širiti sredi leta 2019; vzpostavilo se je "dobesedno vrtišče" med državama, se spominja Rael. Tudi izbira barve ni bila naključna: živo rožnati odtenek spominja na spomenike v Juarezu, opomin na številne umore žensk v mestu.

Oblikovalca je po njunih besedah navdahnil tudi pristop političnih karikaturistov: spregovoriti sta hotela o tematiki meje, "sicer na iskren način, a z veliko humorja".

Zid ni bil (samo) Trumpov projekt
Vprašanje meje z Mehiko je ključen element zapuščine predsednika Donalda Trumpa – a oblikovalca poudarjata, da so bili veliki odseki pregrad zgrajeni že v mandatih Georgea W. Busha in Baracka Obame; v tem obdobju so ZDA deportirale več tisoč ljudi. "Trump je na volitvah kandidiral z obljubo, da bo zgradil zid, kot da se je končno pojavil Odrešenik – ampak v resnici sta bili dve tretjini že postavljeni."

Podatki ameriške carine in službe za nadzor meje (CBS) pričajo, da je bilo v Trumpovem mandatu postavljenih približno 720 kilometrov zidu, a večji del tega projekta je bilo nadomeščanje struktur, ki so stale že prej. Na novo je bilo v zadnjih štirih letih pregrajene samo 120 kilometrov meje.

Sorodna novica Stormzyjev zgodovinski nastop v neprebojnem jopiču

Za nagrado oblikovanje leta, ki jo podeljuje Muzej oblikovanja v Londonu, je bilo nominiranih več kot 70 projektov, med njimi tudi 3D-upodobitev novega koronavirusa, kulisa, uporabljena pri snemanju filma Parazit in neprebojni jopič z britansko zastavo, ki ga je leta 2019 na festivalu Glastonbury nosil Stormzy.

Poleg glavne nagrade so podelili še priznanja v šestih kategorijah, in sicer za področja inovativnih izdelkov, arhitekture, digitalnega ustvarjanja, mode, grafičnega oblikovanja in prevoza.

Najboljši inovativni izdelek je postal Impossible Burger 2.0, "nemogoči burger", ki naj bi bil občutno bolj "mesnat" kot njegov predhodnik. Na področju grafičnega oblikovanja je bil nagrajen 3D-model novega koronavirusa, ki sta ga izdelala Alissa Eckert in Dan Higgins. V kategoriji mode je žirijo prepričala torba Telfar iz veganskega usnja, češ da "na novo definira pomen luksuza".

Čilska feministična skupina Colectivo Lastesis je bila nagrajena v kategoriji digitalnega ustvarjanja; s svojim delom protestirajo proti uporabi spolnega nasilja pri zatiranju uporov v njihovi domovini. (Podobne projekte so po vzoru čilskega kolektiva začele tudi feministke v Indiji, Keniji in Mehiki.)

Nagrada po izboru ljudstva je pripadla obokom, ki so jih leta 2019 postavljali protestniki v Hongkongu in tako upočasnjevali policijska vozila.