Milena Zupančič se je rodila 18. decembra 1946 na Jesenicah. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Milena Zupančič se je rodila 18. decembra 1946 na Jesenicah. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Milena Zupančič
"Ko si otrok, ti ostanejo sami lepi spomini. Seveda si zapomniš tudi kakšne hude, a nekako smo čustveno vezani na prejšnji čas. A ni vsa resnica samo v tem. Nekatere stvari so bile boljše, druge pa slabše. Otroci so imeli fantazijo, ki je danes nimajo," je med drugim povedala Milena Zupančič, ko je bila gostja podkasta Številke. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Teater je vselej moderen, kadar poda pravi razmislek in se ga prav dela. Ne bi mogla reči, da se danes kakšne stvari dela drugače kot nekoč. V teatru me nič na novo ne preseneča, ker sem že vse videla. Nič ni na novo izmišljenega, v osnovi gre za iste stvari, morda v nekoliko spremenjeni obliki.

Milena Zupančič
Boris Cavazza in Milena Zupančič v filmu Vdovstvo Karoline Žašler
Milena Zupančič je gledalcem znana tudi po okoli 30 filmskih vlogah. Slovencem se je najbolj vtisnila v spomin kot Meta iz Cvetja v jeseni. Igralki je sicer vloga Mete po svoje ljuba, saj jo je približala ljudem, sicer pa ima najraje Žašlerico iz filma Vdovstvo Karoline Žašler. Foto: Slovenska kinoteka

pravi igralski užitek," pravi Milena Zupančič, ki praznuje 70. življenjski jubilej in še ne načrtuje slovesa od odrov.

Priznana slovenska gledališka in filmska igralka Milena Zupančič je sicer uradno že pet let v pokoju, vendar jo je še mogoče gledati na odrskih deskah, za prihodnje leto pa se obeta nov projekt.

"Čas tako hitro teče, da se mi ne zdi, da bi kdaj nehala igrati. Dokler me kdo hoče in pokliče, prav z veseljem sodelujem. Nisem tip človeka, ki bi po upokojitvi obsedel in bi kar prenehala igrati," je ob rojstnem dnevu povedala za STA. Vendar je dodala, da ima za to, da še vedno igra, tudi čisto prozaičen razlog: "Vsi vemo, kakšne so danes pokojnine in da je treba zraven še kaj zaslužiti".

Igralka, povezana tudi z novimi rodovi
Akademsko izobražena igralka je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem in v Slovenskem mladinskem gledališču, delovala je tudi na svobodi, večino kariere je bila članica ljubljanske Drame. Sama pa poudarja, da mora biti v gledališču "vse zelo zares in zelo delovno". Prednost obdobja po upokojitvi prepoznava predvsem v tem, da si lahko sama izbira, ali bo določeno vlogo sprejela ali ne.

Zupančičeva pa zelo rada sodeluje tudi z mladimi gledališkimi ustvarjalci, saj jo zanima, v katero smer gre danes gledališče in kako danes delajo: "Če so moje izkušnje z mladimi dobre, sodelovanje rada ponovim in to delam povečini brezplačno." Dodala je, da se z mladimi zelo dobro razume in jim tudi rada priskoči na pomoč.

Milena Zupančič je bila letos tudi gostja MMC-jevega podkasta Številke


Igralska levitev od vlog vročekrvnih naivk do čustveno zapletenih žensk

Po začetnih vlogah vročekrvnih naivk in zapeljivk je oblikovala številne karakterne in nosilne vloge čustveno bolj zapletenih zrelih žensk. "Imela sem veliko srečo in sem preigrala praktično ves glavni ženski repertoar, od Shakespeara do slovenskih novitet," je povedala igralka, ki se ji v karieri ni uresničila zgolj ena želja - igrati Riharda III. "Ko sem si to želela, se mi je zdelo, da sem že vse ženske vloge preigrala in sem si želela spustiti in raziskati en karakter, ki je zelo zloben, hlasta po oblasti z vsemi sredstvi, v svojem bistvu pa je nesrečen," je obrazložila, zakaj je prav ta moška vloga edina, ki bi si jo želela igrati.

Na filmu: Žašlerica ljubša od Mete
Med njenimi filmskimi vlogami se je Slovencem zagotovo najbolj vtisnila v spomin Meta iz Cvetja v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča. Igralki je sicer vloga Mete po svoje ljuba, saj jo je približala ljudem. Sama pa ima pravzaprav najraje Žašlerico iz filma Vdovstvo Karoline Žašler, ki ga je prav tako režiral Klopčič.

Glede slovenskega filma Milena Zupančič izpostavlja, da je od osamosvojitve dalje prejela bolj malo filmskih ponudb. Med filmi iz tega obdobja sta ji ljuba Na planincah v režiji Mihe Hočevarja ter njen zadnji celovečerni filmski projekt Srečen za umret, pri katerem je sodelovala z Matevžem Luzarjem.

Igralka je za svoje delo prejela izjemno veliko nagrad. Letos jo je predsednik Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge za ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti, prejela je tudi stanovsko nagrado bert za življenjsko delo. Z veliko Prešernovo nagrado so jo ovenčali že leta 1993, šest let kasneje so ji nadeli še Borštnikov prstan.

Trenutni igralski izzivi
Mileno Zupančič je mogoče videti v več predstavah. Med njimi v Boris, Milena, Radko v režiji Dušana Jovanovića, ki je v nekoliko spremenjeni obliki na sporedu Špas teatra, obetale pa naj bi se tudi ponovitve uspešnega Macbetha po Shakespearu v režiji Ivice Buljana. Nastopa še v ponovitvah Grenkih solz Petre von Kant v režiji Arthurja Nauzyciela in v Buljanovi režiji Tiesta. V prihodnjem letu se za igralko obeta novo sodelovanje z "njeno" ljubljansko Dramo.

Milena Zupančič je bila ob svojem jubileju tudi gostja Dnevnika, vabljeni k ogledu prispevka.

Teater je vselej moderen, kadar poda pravi razmislek in se ga prav dela. Ne bi mogla reči, da se danes kakšne stvari dela drugače kot nekoč. V teatru me nič na novo ne preseneča, ker sem že vse videla. Nič ni na novo izmišljenega, v osnovi gre za iste stvari, morda v nekoliko spremenjeni obliki.

Milena Zupančič
70 let Milene Zupančič
70 let Milene Zupančič