Oglas
V primerjavi z "avstrijsko" predstavo, ki je Sebastijanu Horvatu prinesla nagrado za najboljšega mladega režiserja, je tokratna postavitev intimnejša. Dramaturg in koproducent Alamuta Dušan Jovanović in Horvat sta v ospredje predstave, ki je bila premierno uprizorjena drugo oktobrsko soboto, postavila predvsem politiko, manipulacijo in filozofijo, tematizirati pa nista hotela terorizma in muslimanskega vprašanja.
Kdo se bo preselil na vzhod?Teroristi so delali za Bartola
Roman Vladimirja Bartola je spet postal zelo aktualen pred leti, ko se je svet glasneje začel ukvarjati z vprašanji muslimanov in terorizma. Alamuta so imenovali za vizionarskega, delo pa so prevajali v različne tuje jezike, čeprav so se nekateti narodi z Alamutom v svojem jeziku lahko pohvalili že tudi pred letom 2001. Prav terorizmu in muslimanom pa sta se Horvat in Jovanović želela izogniti kot prevladujoči temi.
Ni strogega ločevanja med dobrim in slabim
Horvat tako meni, da je za predstavi bistvena interpretacija, ki naj bi uspešno komunicirala z občinstvom. Alamut je lahko aktualen tudi v drugih pogledih, so prepričani ustvarjalci predstave z direktorjem Drame Janezom Pipanom na čelu. "Vsi mi živimo v prevari," pa je prepričan tudi Horvat, ki želi s predstavo civilizaciji postaviti ogledalo. "Predstava se bori proti sklenjeni sliki sveta, v njej ni 'kavbojske logike', ni strogega ločevanja dobrega in zla," je prepričan režiser.
Vzporednice s sodobnim človekom
Na pomembno temo v Alamutu je opozoril Igor Samobor, ki v predstavi uspešno okrog prsta vrti mladega Ibna, ki je srčen in pošten fant, a dvomi in se preizprašuje, v tem pa pada tudi pod vpliv različnih ideologij, ga je označil Samobor. Prav v tem se mu zdi podoben sodobnemu človeku, ki ima enake težave, za potrditev hipoteze pa je treba samo obiskati katerega od nakupovalnih centrov, je prepričan gledališki Hasan.
Enotna žirija - v enem samem primeru
Žirija Salzburškega poletnega festivala, ki so jo sestavljali igralec Peter Simonišek, galerist Tadeus Ropac, predsednica festivala Helga Rabl Stadler in umetnostni kritik Wolfgang Kraliček, je ob razglasitvi Horvata za najboljšega med mladimi režiserji sporočila, da je bila Alamut edina predstava, za katero so bili vsi štirje prepričani, da si zasluži priznanje. Pohvalili so predvsem način, kako so iz romanesknih figur zaživeli usodni odrski značaji, navdušeni pa so bili tudi nad dokazom predstave, "kako je mogoče manipulirati z ljudmi in obdelati pretresljivo aktualno snov".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje