Ekipa Janeza Janše je spomnila, da je Maska, ko je njeno vodenje prevzel umetnik, tedaj znan še kot Emil Hrvatin, izdajala revijo za scenske umetnosti, pod njegovim vodstvom pa je zavod razvejal svojo dejavnost še na založništvo, produkcijo in izobraževanje. Z zavoda so sporočili še, da Janša svojo življenjsko in akademsko pot nadaljuje v Berlinu.

Nova direktorica in umetniška vodja zavoda Alja Lobnik se je uveljavila kot publicistka in kritičarka na področju performativnih umetnosti. Z jubilejno 200. številko revije pa se je poslovila z mesta sourednice, na katerem jo je nasledil Rok Bozovičar.

Tretja in zadnja številka v seriji prazničnih Mask ob 100. obletnici prvega izida in 200. številki, ki sta jo skupaj uredili Alja Lobnik in Pia Brezavšček, sklepa jubilejno trilogijo, ki sta jo uvedli izdaji 200aa z naslovom Potencialnosti (v sodelovanju z Radiem Študent) in 200bb z naslovom Aktualnosti.

Sodelovanje z Zagrebom in Beogradom
Številka revije 200cc je posvečena Jugofuturizmu, pri čemer gre za skupno številko revije Maska in že ugaslih sestrskih revij Frakcija iz Zagreba in Teorija koja hoda iz Beograda: "S to simbolično gesto se poklanjamo skupni zgodovini vseh treh revij, ki smo jo imeli v omejeni obliki priložnost počastiti na septembrskem simpoziju Prekarnost ali samoupravljanje."

Na simpoziju so gostili številne goste z nekdanjega jugoslovanskega prostora, ki trenutno v številnih primerih delujejo iz izseljenstva, in so pomembno prispevali k obstoju ter kakovosti vseh treh revij in mednarodno zaznamovali področje teorije sodobnih scenskih umetnosti, so sporočili z Maske.

Maska 200cc tako med drugim vključuje kritična razmišljanja "o historičnih vidikih samoupravljanja med umetniki in alternativci v nekdanji Jugoslaviji; uvide o bližinah in prepadih med pojmoma samoupravljanje in prekarnost in časoma, ki sta ju porodila; aktualna premišljevanja o delu v umetnosti v času koronakrize ter o konceptu skrbi in radikalnih oblikah upora s samoizničenjem v času neodpravljivih družbenih razlik".

Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji
V založništvu Maske je izšla tudi knjiga Branislava Jakovljevića Učinki odtujitve, s podnaslovom Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji (1945–1991). Delo profesorja gledaliških in uprizoritvenih študij na stanfordski univerzi v Kaliforniji "raziskuje močno povezavo med demokratizacijo umetnosti in industrijsko demokracijo, zaradi katere je jugoslovansko kulturo tistega obdobja zelo težko klasificirati. Avtor se zoperstavi spontani domnevi, da je bila umetnost Vzhodne Evrope pred letom 1989 bodisi uradna ali pa disidentska, in pokaže, da razpad Jugoslavije ni bil rezultat nekakšnih starodavnih sovraštev med narodi, temveč da je bil posledica sprevrženja in propada ideje samoupravljanja."

Knjiga, ki jo je prevedla Aleksandra Rekar, se med drugim loteva množičnih predstav v času državnih praznikov, praperformansov, študentskih demonstracij leta 1968 ter del body arta Gine Pane, Josepha Beuysa, Marine Abramović in drugih. Hkrati ponuja nov pogled na delo znanih umetnikov in akademikov, so o njeni vsebini še zapisali pri zavodu Maska.