Predstava, ki sta jo avtorici naslovili Bolezen duše, bo krstno uprizoritev doživela drevi ob 20. uri na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica.

Bolezen duše pripoveduje zgodbo o moškem (Gorazd Jakomini), ki ni zmožen ljubiti. Izučen v mehaniki spolnosti, želi skozi žensko prodreti v njemu nepojasnjeno skrivnost, želi se naučiti ljubiti. Najame žensko (Helena Peršuh), da biva pri njem v sobi ob morju, v upanju, da bo lahko izkusil ljubezen. Ženska predlog sprejme, čeprav ni prostitutka. Čez nekaj dni mu pove, da je ni sposoben ljubiti, saj je zbolel za "boleznijo duše". Moški si kljub temu želi poskusiti in prvič v življenju zagledati žensko v vsej njeni skrivnostnosti, so zapisali v novogoriškem SNG-ju.

Nezmožnost medčloveške komunikacije
Pretresljivo igro o dveh ljudeh, ki se srečata po naključju in ne zmoreta ničesar drugega kot telesnega stika, prevevajo občutki odtujenosti in osame, nezmožnosti medčloveške komunikacije, izgubljenosti in odrezanosti od svoje duše, tako značilni za sodobni svet, hkrati pa nič tuji tisočletjem patriarhalne družbe, v kateri je ženska oropana svoje celostnosti, ženskosti, moški pa posledično svoje moškosti.

"Imamo kar precej detajlov, ker je zelo specifična, zelo minimalistična predstava, taka, kot jih imam rada. Predstava se ukvarja z nekim materialnim in tudi z nematerialnim svetom," je pred premiero povedala režiserka Yulia Roschina. In kot je še dodala za STA, so zato stvari zelo natančno dorečene tako glede režije kot tudi igre in vsebine. Pri delu so se srečevali s številnimi izzivi, saj so v avtorskem pristopu združili dve nedramski besedili. "To je bil svojevrsten izziv za vse, tako režijsko kot kostumografsko, koreografsko in tudi igralsko, tako da smo bili vsi skozi ves proces nastajanja na 150 odstotkih in smo že kar utrujeni."

Strnjen dialog in simbolični minimalizem
Besedili Marguerite Duras (1914–1996) in Oscarja Wilda (1854–1900) sta nastali v skoraj stoletnem razmiku in sta žanrsko precej različni, "na globinski ravni pa govorita o istem – o tem, kar se trenutno sprašujemo, o harmoniji ženskega in moškega principa tako na ravni posameznika kot para in v družbi", je pojasnila soavtorica priredbe in dramaturginja Ana Kržišnik Blažica.

Uprizoritev temelji na strnjenem igralskem dialogu in simboličnem minimalizmu, še dodajajo v novogoriškem SNG-ju.

Predstava vsebuje živo godalno glasbo, ki jo podpisuje Vasko Atanasovski, godalni kvartet sestavljajo Mojca Batič, Matija Udovič, Barbara Grahor in Petra Tavčar. Za scenografijo in kostumografijo je poskrbela Vasilija Fišer, za oblikovanje giba je poskrbela Ana Pandur, avtorica videa je Neli Maraž.