Umetniška direktorica zavoda Nevenka Koprivšek je ob predstavitvi programa pozdravila novo obdobje, ki je pred njimi v vlogi upraviteljev prostorov, ob čemer je opozorila, da si umetniki s področja sodobnih scenskih umetnosti zaslužijo boljše pogoje za delo. Primer Stare elektrarne - Elektro Ljubljana velja za model dobre prakse glede sodelovanja različnih delov družbe. Že v 80. in 90. letih so prostor odkrili umetniki in ga začeli napolnjevati z umetniškimi vsebinami, leta 2003 so stavbo prenovili, dvorano pa odprli s festivalom Mladi levi leto kasneje.

Vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana Mateja Demšič je poudarila, da se je pod vodstvom Bunkerja Stara Elektrarna spremenila v enega najbolj energičnih prostorov v mestu, ki se poleg umetniški produkciji posveča tudi izpostavljanju družbeno-kritičnih tem in vzpostavlja dialog med različnimi skupnostmi. Minister za kulturo Tone Peršak je pohvalil podjetje Elektro Ljubljana, ki je za kulturo izkazalo izjemno razumevanje. Hkrati pa je pojasnil, da je do zamika ureditve legalnega statusa in financiranja Stare elektrarne, ki je Bunker za določeno obdobje pahnilo v negotovost, prišlo zgolj zato, ker so za spremembe zakonov - v tem primeru Zujika - predvideni določeni roki.

Želja po centru sodobnih scenskih umetnosti
Minister je dodal, da so že njegovi predhodniki in on sam v tem prostoru prepoznali dodano vrednost, zavod Bunker pa se je s svojim dosedanjim delovanjem izkazal kot prepoznaven in zaupanja vreden partner za sodelovanje. Režiser in umetniški vodja Vie Negative Bojan Jablanovec je eden od umetnikov, s katerimi sodelujejo v Bunkerju in so jih gostili na današnji predstavitvi. Jablanovec je predstavil pobudo za vzpostavitev formalnih pogojev in zagotovitev finančnih sredstev za ustanovitev centra sodobnih scenskih umetnosti, potencialno kar v prostorih Stare elektrarne.

Peršak je dodal, da se v procesu oblikovanja novega Nacionalnega programa za kulturo ukvarjajo s podobno zamislijo, in sicer v smeri, da bi izbrani dejavnosti za določeno obdobje podali neke vrste pooblastilo za delovanje z možnostjo podaljšanja. Kot je pojasnil minister, bi ta dejavnost tako pridobila zagotovilo, da lahko obstoji vsaj nekaj let, ne pa da je odvisna od vsakoletnih razpisov.

Na predstavitvi programa je bil tudi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki je povedal, da primer Stare elektrarne razbija stereotip, da so tehniki oddaljeni od kulture. Ob tem je dodal, da verjame, da s sodelovanjem dokazujejo svojo družbeno zavednost. Do 120. obletnice začetka gradnje stavbe ljubljanske mestne elektrarne načrtujejo tudi obnovo objektov v bližini glavne zgradbe, je še povedal Ribič.

Pogled v prihajajočo sezono ... in še dlje
V sezoni 2017/2018 so najavljene premiere projektov Irene Tomažin, Matjaža Fariča, tandema Kitch in prej omenjene Vie Negative. Ob teh bodo ponavljali nekatere projekte iz minulih let, v produkciji Bunkerja pa pripravljajo premiero novih predstav Mareta Bulca in skupine Beton Ltd., avgusta pa se seveda vrača festival Mladi levi. V dvorani vadijo tudi številne skupine, prav tako pa tam potekajo srečanja in konference (trenutno konferenca Flanders - Balkan Express), je še povedala vodja programa Mojca Jug.

Pri Bunkerju si bodo v prihodnjih letih prizadevali tudi za pridobitev novih občinstev in nadaljevali z aktivnostmi na področju kulturne vzgoje, je povedala vodja razvojnih projektov Alma R. Selimović. Radi bi razvili tudi model nanoturizma na Taboru, kjer so se že tesno povezali z lokalno skupnostjo. Mladim pa bodo med drugim omogočili kuriranje dogodkov, kot novost bodo vzpostavili kritiško platformo.