Vse skupaj pa povezuje tema vera, s katero organizatorji nadaljujejo trilogijo, ki so jo začeli lani s politiko, nadaljevali pa bodo z družino. Vere se izbrane predstave Ex ponta ne dotikajo neposredno, ampak začutimo temo kot vero v ljubezen, srečo, državo in iskanje vrednot.

Festivalska vrata je v soboto ob 20.00 v ljubljanski Drami odprla predstava Pantagruelova svakinja v izvedbi romunskega narodnega gledališča Radu Stanca, predstave pa bodo na različnih lokacijah potekale do 23. septembra.

Organizatorji so opozorili predvsem na dve premieri, in sicer predstavo Medejin krik avtorjev Saša Jurcerja (režiser) in Mojtine Jurcer (igralka), ter plesno-gledališko predstavo Striček Vanja in 12 šopkov avtorice Barbare Novakovič.

Ko se vera v ljubezen transformira v vero v sovraštvo
Sašo Jurcer in Mojtina Jurcer, ustanovitelja danes potujočega Gledališča notranjega sveta, se s svojo predstavo Medejin krik poglabljata v točko, ko se Medejina vera v ljubezen preoblikuje v vero v sovraštvo. Na Ex Pontu bo pravzaprav mogoče videti četrto različico te predstave, zato režiserja še posebej zanima odziv tukajšnjega občinstva. Za njuno gledališče je značilno, da svoje predstave gradi in modificira skozi raziskavo narave gledališkega stika v dialogu z občinstvom različnih kultur. Predstava, s katero vrača Jurcer gledališče v polje skritega in skoraj pozabljenega obrednega izvora njegovega nastanka, bo na programu 18. septembra v Slovenskem mladinskem gledališču.

Uspeh v večnem nesupehu
Striček Vanja in 12 šopkov je Novakovičeva zasnovala po motivih Strička Vanje A. P. Čehova. Dvanajst šopkov je dvanajst razočaranj strička Vanje, ki poskuša preživeti tako, da naredi samomor, kar mu ne uspe, in ubiti človeka, kar se mu prav tako ponesreči. Kot pojasnjuje avtorica, je njegov uspeh pravzaprav v neuspehu. V predstavi, ki si jo bo mogoče ogledati 20. septembra v Stari mestni elektrarni, nastopajo Manca Krnel, Alena Medich, Lea Menard in Rafael Vončina.

Druge predstave
Letošnji program sestavljajo še predstave Dolgi petek (Madžarsko gledališče iz Cluja), popopera Balada o Ricky in Ronnyju (Needcompany/MaisonDahlBonnema, Bruselj ), Mrtvaški ples (Gledališki laboratorij Sfumato, Sofija ), SHO-BO-GEN-ZO (Regionalni ustvarjalni atelje Josef Nadj, Kanjiža), Pijana noč 1918 (Gledališče Ulysses, Brioni ), RANDOM - PLASMA-Project 9 (Plasma, Zürich) in Bobni v noči (Narodno gledališče Vojdan Černodrinski, Prilep).

Razmerja moči?
Kot rečeno, bosta gledališko dogajanje pospremili tudi dve razstavi. Odprli ju bodo 16. septembra. V galerijah Škuc in Vžigalica bo na ogled razstava Razmerja moči?, ki jo je zasnovala skupina kustosov mlajše generacije iz Slovenije, s Hrvaške in Makedonije, sodelujoči umetniki pa prihajajo iz Slovenije, s Hrvaške, Srbije, s Kosova, BiH, Nemčije, s Švedske, iz Nizozemske in Turčije.

Po besedah sodelavke Kulturnega društva B-51 in avtorice projekta Mare Vujić gre za dela umetnikov, ki na različne načine obravnavajo vprašanje umetnostnega sistema in umeščanja posameznika znotraj njega. Razstavo je sooblikovala Martina Vovk, ki poudarja, da se postavitev poglablja v vprašanja, ki se tičejo "zgodovinjenja" vzhodne umetnosti, umetnostnega trga, razmerja umetnik-kustos in lastništva javnega prostora. Predstavljena bodo dela v različnih medijih, od videa in fotografije do instalacije. Iz Slovenije sodelujeta skupina Irwin in Franc Purg.

Diskretni dogodki v hrupnih domenah
V galeriji Kapelica pa si bo mogoče ogledati instalacijo Supermono 2/3. Gre za del cikla Diskretni dogodki v hrupnih domenah, ki so taktilno-sonični objekti oziroma okolja. Sestavljeni so iz več nelinearnih video- in zvočnih sistemov, ki (re)kodirajo dogodke v zvočno-vizualne hrupne podatkovne tokove. Cikel razriva mehko pulziranje in oscilacije diskretnih enot. Sestavljajo ga multimedijski, igračam podobni objekti, ki ustvarjajo intervalne prostore skozi granulirane tokove.