Rihard II je drama o padcu sposobnega vladarja, ki ni znal najti stika z ljudstvom. Foto:
Rihard II je drama o padcu sposobnega vladarja, ki ni znal najti stika z ljudstvom. Foto:
Spacey je spored začel oblikovati leta 2003.
Notranjost gledališča Old Vic.
Že sam ambient diši po tragičnih zapletih.

Z oskarjem nagrajeni igralec, ki je zaslovel predvsem s filmoma Lepota po ameriško in Osumljenih pet, si je za svoj drugi izlet v gledališki svet izbral trd oreh: eno manj "ponarodelih" Shakespearovih tragedij. Na oder londonskega gledališča Old Vic, kjer je obiskovalke nekoč navduševal Laurence Olivier, je Spacey včeraj prvič stopil kot Rihard II. Predstavo, ki je lani doživela premiero na Broadwayu, je režiral Trevor Nunn, nekdanji umetniški vodja Narodnega gledališča.

Tragedija Rihard II, ki jo literarna zgodovina datira z letnico 1595, je prva igra druge Shakespearove zgodovinske tetralogije. V njej je zapisal vzpon dinastije Lancaster na britanski prestol. Na koncu te drame naslovnega junaka strmoglavi njegov naslednik, kasnejši kralj Henrik IV.

Vajeti so prepustili filmski zvezdi
Pred sedmimi leti je Spacey požel vrsto kritiških pohval in nagrado olivier na račun svoje vloge v predstavi The Iceman Cometh, ki so jo po drami Eugena O'Neilla prav tako uprizorili v gledališču Old Vic. Ta ustanova je bila vedno tesno povezana z angleškim bardom, za kar ima zasluge predvsem dolgoletna nekdanja direktorica Lilian Bayliss. Iz gledališča je naredila osrednje londonsko pribežališče Shakespearove dramatike. Leta 2003 je umetniški vodja Old Vica postal Kevin Spacey, ki je režiral tudi predstavo ob odprtju naslednje sezone, Cloaco, avtorice Marie Goos.

Treba je privabiti ljudi
Ker je bilo gledališče vedno odvisno od zasebnih sponzorjev in predvsem od prodaje vstopnic, skušajo pripravljati čim bolj privlačen, sodoben gledališki repertoar. Z Rihardom II jim je očitno uspelo, saj so do zdaj s prodajo vstopnic zaslužili že več kot pol milijona funtov. Za letošnjo zimo je že v pripravah drama Resurrection Blues, ki jo bo po predlogi zadnjega gledališkega dela Arthurja Millerja posnel njegov rojak Robert Altman.