Plesno stvaritev Stabat Mater je Edward Clug, sicer tudi umetniški direktor mariborskega Baleta, ustvaril leta 2013 za münchenski balet. Iz konteksta legendarne Pergolesijeve glasbene podlage iz leta 1736, ki je edinstvena zvočna upodobitev trpljenja božje matere Marije, je Clug v izvirno plesno govorico prenesel lastna doživetja Pergolesijeve sakralne in v nekem globljem smislu tudi metafizične mojstrovine.

Po Clugovih besedah se predstava "alegorično sklicuje na prepoznavne biblične prizore, a jih vendarle postavi v ironičen kontekst vsakodnevnega življenja in na novo prevede v intimnost in brezčasnost plesa, kakor si lahko predstavljamo sam odnos med Materjo in Sinom".

Glasbo izvaja Baročni orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane s solistkama Štefico Stipančević in Nuško Drašček Rojko pod taktirko Egona Mihajlovića. Scenograf in kostumograf je Jordi Roig, oblikovalec luči pa Tomaž Premzl.

Nizke strasti in nenasitnost v neobaročnem baletu
Baletna predstava v koreografiji in režiji Valentine Turcu in Lea Mujića bo drevi prav tako doživela premiero pred mariborskim občinstvom. Roman Nevarna razmerja, ki ga je leta 1782 napisal Pierre Choderlos de Laclos, sicer matematik, general, literat in urednik jakobinskega časopisa, predstavlja akutno kritiko tedanje francoske aristokracije. Navdih in motivacija za baletno kreacijo pa izvirata predvsem iz večnih vprašanj: "Ali smo ujetniki ambicije, statusnih simbolov ali pristajamo na režim razvrata, licemerstva, nizkih strasti in nenasitnosti? In navsezadnje, ali sploh lahko (zares) ljubimo?"

Neobaročni balet po motivih tega dela je doživel svojo praizvedbo na Dubrovniških poletnih igrah, premiero pa na Ljubljana Festivalu v Križankah preteklega avgusta. Predstava, ki je koprodukcija teh dveh festivalov in mariborskega Baleta, sta avtorja zasnovala na glasbeno podlago različnih mojstrov baročne glasbe (Georg Friedrich Händel, Johann Sebastian Bach, Antonio Vivaldi, Tomaso Antonio Vitali idr.) ter sodobnih skladateljev postmodernega (etno)simfonizma (Karl Jenkins), indieglasbe in minimalizma (Max Richter).

V vlogi Vikonta de Valmonta bo nastopil Anton Bogov, v vlogi Markize de Merteuil pa Jelena Lečić, za scenografijo je poskrbel Ivan Kirinčić, za kostume pa Alan Hranitelj, oblikovalec svetlobe pa je Aleksandar Čavlek.