Kot je še povedala Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica zavoda Bunker, ki organizira festival uprizoritvenih umetnosti Mladi levi, običajno priprave približno 80-odstotno končajo v februarju, kar je veljalo tudi letos, okoli 20 odstotkov pa pustijo za presenečenja.

Ko se program razblini kot milni mehurčki ...
Načrtovali so, da bo rdečo nit 23. Mladih levov predstavljala krhka meja, kaj je normalno oziroma kaj je sprejemljivo v družbi, a se je po besedah umetniške vodje "program razblinil kot milni mehurčki". V tistem trenutku bi lahko vrgli puško v koruzo kot nekateri drugi veliki festivali po svetu, a se pri Bunkerju niso vdali.

Tokrat v času festivala praznujejo tudi dve obletnici: deset let namreč praznujeta zagrebški Muzej prekinjenih ljubezni, ki so ga še pred ustanovitvijo kot prvi že pred 13 leti v tujino oziroma Slovenijo povabili pri Bunkerju, in skupnostni prostor Onkraj gradbišča, ki odgovarja na potrebe soseske.

Mehak uvod v letošnje Mlade leve predstavljata pogovor in praznovanje z naslovom Onkraj 10 let na vrtu Onkraj gradbišča. Pogovor o skupnostno naravnanih prostorskih praksah vodi novinarka Kristina Božič, ki se pogovarja z Matejo Demšič, Ireno Dušo Draž, Dragom Kosom, Polonco Lovšin, Maticem Primcem in Majo Simoneti.

Ker se organizatorji niso želeli odpovedati mednarodnemu sodelovanju, so iskali projekte, ki so jih lahko prenesli v slovenski prostor in jih lahko izvedejo z lokalnimi udeleženci, skoraj brez potovanja umetnikov.

Med preteklostjo in prihodnostjo
Festival drevi ob 19. uri uradno odpira Davis Freeman, ki bo skoraj sam nastopil festival s stand-up komedijo z elementi tragedije Daj še usta. Ameriški umetnik v njej raziskuje zgodovino svoje družine, katere člani so bili lastniki plantaže in sužnjev in del Ku Klux Klana. Razmišlja, kako človekova preteklost determinira njegovo sedanjost in prihodnost ter kako zlomi v življenju osebo naredijo močnejšo.

Freemanu se po besedah vodje programa Stare elektrarne in soprogramerke festivala Mojce Jug na koncu predstave prek Zooma pridruži še hči, ki bi po prvotnih načrtih morala priti v Slovenijo. Novico, da ji fizično ne bo uspelo biti navzoča, so sicer izvedeli le nekaj tednov pred začetkom festivala.

Prav tako na današnji uvodni dan svojo instalacijo Pometeno pod preprogo predstavlja dunajski umetniški kolektiv God's Entertainment, ki rad dregne v moralna načela družbe. Italijanska umetnica Francesca Grilli predstavlja rezultate projekta Iskre, pri katerem je 15 lokalnih otrok naučila palmije – znanja ročne astrologije oziroma branja iz dlani –, med predstavami pa je tudi avtobiografsko delo Poskus umiranja češkega umetnika Borisa Nikitina.

Če bi človeštvo kmalu izumrlo
Organizatorji seveda niso zanemarili sodelovanja s slovenskimi umetniki in so se zato proaktivno odločili pri razvoju idej podpreti ducat ustvarjalcev, pri čemer bo pet njihovih projektov zaživelo že na letošnjem festivalu. Med drugim bo Jaka Andrej Vojevec pet dni festivalskega dogajanja raziskoval, kaj bi se zgodilo, če bi človeštvo izumrlo in bi neznani arheologi odkrili naše ostanke. Izumrla civilizacija Plastiščarjev bo svoje sledi popolnoma naključno pustila na nekaj lokacijah po Ljubljani.

Po prvotnih načrtih bi na uvodnem večeru festivala koncertirala srbska zasedba MAiKA, a bodo namesto tega predvajali film Šum Balkana v režiji Borisa Petkoviča. Dokumentarec ceste v produkciji Bunkerja je nastajal kot dokumentiranje procesa performansa skladatelja, improvizatorja in kontrabasista Tomaža Groma. Ta je po balkanskih ulicah iskal nove sodelavce – seveda ulične glasbenike.

Kafana je pregovorno mesto debate
Štiri dni zapored bodo pod kostanji Športnega društva Tabor potekale debatne kafane. Motivacija za debate je nastala v koronačasu, ko se organizatorke niso počutile kot del svoje, temveč kot del Zoom generacije. Pogovori, predavanja in konferenčne debate na Zoomu so vodjo razvojnih projektov Almo R. Selimović puščali v frustraciji ob odsotnosti prave debate.

Sorodna novica Renata Salecl: Nevroznanost v črnem scenariju lahko vodi do Posebnega poročila

Po njenih besedah organizatorke nenehno govorijo druga čez drugo, hkrati se pogovarjajo o treh stvareh naenkrat. Za živost debate je pomembno, da ni strukturirana do popolnosti in da ni "noro vljudna ter počaka na ustrezen trenutek, ker moraš včasih takoj povedati svojo misel", meni Alma R. Selimović. In prav to živost, to hipnost bi radi spodbudili na debatnih kafanah, kjer želijo pri zavodu nagovoriti velike teme, ki jih postavljajo v trikotnik debate. Tega sestavljajo gledališče, novi časi in ena od izbranih tem – dvom, zmernost, pogum ali svoboda.

O dvomu se bosta na prvi debatni kafani v nedeljo pogovarjala Renata Salecl in Jure Novak, sledili bodo pogovori med Muanisom Sinanovićem in Milošem Koscem, Matejo Ratej in Katarino Stegnar ter Bojano Kunst in Milom Rauom.