Po besedah ravnatelja APT-ja Matjaža Bergerja bodo letos pod drobnogled vzeli dva večja življenjepisa, in sicer Antonia Gramscija in Edvarda Kocbeka, in serijo "biografij iz vsakdanjega življenja, pripetega na figure, mite, posamezne zgodbe in slovenske igralce, ki v tem času prihajajo na prizorišče", kot je na predstavitvi sezone, informansu, ki je nosil ime po besedah revolucionarke Rose Luxemburg - Tisti, ki se ne premaknejo, ne opazijo svojih verig -dejal ravnatelj gledališča Matjaž Berger.

Sezono bo odprla predstava Črna koža, bele maske, ki se po besedah plesalke, koreografinje in režiserke Maše Kagao Knez ukvarja s slovenskimi oziroma z zakoreninjenimi stereotipi o Afriki in Afričanih. Gre sicer za skupni projekt z Ivano Djilas, predstava pa je povezana z rasizmom, ki je po besedah Maše Kagao Knez del kolektivnega. Prinesla bo mešanico plesno-glasbenega potovanja, je dodala Ivana Djilas. Šlo bo za koprodukcijo s Plesnim teatrom Ljubljana. Premiero si bo mogoče ogledati na spletu.

Maja bo sledila predstava Primer Kocbek: In stoletje bo zardelo v režiji Bergerja, ki je dejal, da bo šlo za osvetlitev vprašanja Kocbek, s katerim se prek različnih del, mnenj in študij srečuje od svojih gimnazijskih let. Kocbeka bo skušal prikazati na podlagi dela In stoletje bo zardelo Andreja Inkreta v dramatizaciji Eve Mahkovic, kot režiserja pa ga zanima, "odnos zaveze do partizanstva in zvestobe do partizanstva do konca in prek roba in tudi odnos do izdajalcev". "Do izdajalcev v vsakdanjem življenju, do političnega izdajalstva, kolaboracije in podobno," je še dodal.

V jesensko-zimskem delu sledijo septembra Pisma iz ječe v režiji Juša Zidarja. Gre za predstavo o Antoniu Gramsciju (1891–1937), italijanskem političnem zaporniku v času fašizma, ustanovitelju italijanske komunistične partije, pisatelju in političnem teoretiku, temelji pa na njegovem polliteralnem enako naslovljenem delu. Gre za izjemno izpoved naprednega misleca in vrhunskega vsestranskega razumnika, ki poskuša razumeti in sooblikovati svet, ki ga obdaja, ne pa revanšistično obračunati z drugače mislečimi, je dejal Zidar in hkrati opozoril na aktualnost Gramscijevih zapisov.

Sklepno predstavo Neodgovorjeni klici oziroma avtorski projekt po motivih knjige Fragmenti ljubezenskega diskurza francoskega filozofa Rolanda Barthesa (1915–1980) bo novembra pripravil režiser Jan Krmelj. Šlo bo za premislek o krhkosti človeških odnosov in skupnosti, ki bo temeljil na Barthesovi knjigi, ki jo dojema kot "zemljevid emocij in neizrečenosti, žalosti in hkrati veselja" ter človeških vezi. Gre za kontemplacijo o ranljivosti, ki si jo je že dalj časa želel raziskati, je še dejal Krmelj.

APT letos stopa v 15. leto delovanja, v tem času so pripravili blizu 70 premier.