Tomaž Pandur se zopet ni izneveril svoji tradiciji in je na oder postavil nekakšen magičen spektakel Barocco 1 - La Obra, nenehno prepletajoč se spoj gledališča in plesa, ki uprizarja čas drastičnih sprememb, nastalih v času francoske revolucije. Predstava je bila premierno uprizorjena 12. septembra v Centro Cultural de la Villa v Madridu, kulturni ustanovi, ki letos praznuje 30. obletnico, do 21. oktobra pa se bo zvrstilo še 40 uprizoritev.

Pandurja je zopet zapeljal literarni svet
Tudi nova Pandurjeva predstava snov za svojo zgodbo črpa iz literarnega sveta. Nastala je po knjižnih predlogah romana Nevarna razmerja francoskega pisatelja Choderlosa de Laclosa in drame Kvartet nemškega pisca Heinerja Műllerja. Pri ustvarjanju predstave je Pandur okoli sebe zbral že znana imena, s katerimi je sodeloval tudi v preteklosti. V vlogi dramaturgije se je spet preizkusila njegova sestra Livia Pandur, kot koreograf je sodeloval Nacho Duato, kot scenarist Darko Lukič, režijsko paličico pa je v rokah držal Pandur. Glasbo za predstavo je ustvaril duo Silence, v živo pa jo izvaja orkester Joven Orquesta Sinfónica de la Comunidad de Madrid.

Režiser je izjemno zadovoljen s španskimi igralci
Predstava, ki skuša poustvariti vzdušje mračnega in tesnobnega predrevolucijskega časa v Franciji, sooči protagoniste plemiškega sveta, ki skušajo v tirnicah obdržati poznani, vendar hkrati že pretekli svet, ki pa v njihovih medsebojnih spletkah postane elegantna in krvava igra brezobzirnosti in ljubezni. V vlogi pretkane markize Merteuil je tako zaigrala španska igralka Blanca Portillo, v vlogi vikonta Valmonta pa Asier Etxeandia. Pandur je z izbrano igralsko ekipo izjemno zadovoljen. Dejal je, da "ne igrajo vlog, ampak so se tako vživeli v svoje osebnosti, da so resnično uspeli 'biti in čutiti'".