Predstava v obliki procesije po škofjeloških ulicah je velik organizacijski zalogaj. Foto: Škofjeloški pasijon
Predstava v obliki procesije po škofjeloških ulicah je velik organizacijski zalogaj. Foto: Škofjeloški pasijon
Škofjeloški pasijon
Najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini, ki ga je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič, naj bi spet uprizorili leta 2009. Foto: RTV SLO
Škofjeloški pasijon
Prizori pasijona se na prenosnih odrih, vozovih, konjih ter peš pomikajo po ulicah in trgih Škofje Loke. Foto: Škofjeloški pasijon

Čeprav je bilo načrtovano, da bo pasijon že leta 2006 ponovno uprizorjen, so škofjeloški svetniki po političnih razprtijah uprizoritev prestavili na leto 2007. A po dogovoru škofjeloškega župana Igorja Drakslerja z občinskim svetom tudi letos Škofjeloškega pasijona ne bo. Ponovna oživitev najstarejšega v celoti ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku naj bi se zgodila šele čez dve leti.

Pasijon - kulturna prireditev velikih razsežnosti
Razlog za ponovni zamik uprizoritve Škofjeloškega pasijona naj bi bil v tem, da je za kakovostno organizacijo pasijona potrebnih najmanj tri leta priprav, je na predstavitvi občinskega dogovora pojasnil Draksler, ki pasijon vidi kot kulturno prireditev velikih razsežnosti. Že pred glavno uprizoritvijo se bodo začele različne spremljevalne prireditve in predstavitve, ki naj bi Škofji Loki dale večjo prepoznavnost. Draksler je prepričan, da je ob spoštovanju narave prvega slovenskega ubesedenega dramskega dela in ob ustrezni izvajalski ravni prireditev lahko tudi tržno naravnana. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je namreč že leta 1999 in 2000 v Škofjo Loko pritegnila kar 53.000 obiskovalcev.

Najprej 2006, nato 2007, zdaj 2009 ...
Strokovni odbor Škofjeloškega pasijona se je sicer marca leta 2005 odločil, da aprila leta 2006 ponovno oživi najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki je "izjemna priča srednjeveško-baročne dramatizacije in tedanjega govorjenega jezika". A občinski svetniki so uprizoritev prestavili na leto 2007.

Tako so lansko 400-letnico prihoda kapucinov na slovensko zemljo in 300-letnico njihovega prihoda v Škofjo Loko proslavili le z razstavami in prireditvami na temo pasijona ter zgodovine Škofje Loke. Medtem ko je Loški muzej pripravil dobro obiskano muzejsko predstavitev mesta iz časa nastanka pasijona, je Muzejsko društvo Škofja Loka uredilo razstavo fotografij in gradiva iz preteklih gledaliških uprizoritev pasijona. "Razstava je tudi opomin na nesmiselno politično rivalstvo, ki je v škodo Škofje Loke in cele Slovenije," je odločitev svetnikov tedaj komentiral Alojzij Pavel Florjančič iz omenjenega društva.

Zaradi velikega organizacijskega zalogaja pa so prireditev z dogovorom o razvoju občine Škofja Loka ponovno prestavili, in sicer šele na leto 2009. Takrat naj bi vendarle ponovno oživel Škofjeloški pasijon kapucina patra Romualda Marušiča iz leta 1721.

Predstava o zgodbi človeštva v obliki procesije
Škofjeloški pasijon poteka v obliki procesije, razdeljene na prizore iz Svetega pisma, ki se zaustavljajo na določenih zanimivih točkah v slikovitem srednjeveškem mestu. Procesija predstavlja zgodbo človeštva od Adamovega in Evinega padca prek alegorije smrti do Kristusovega trpljenja. Prizori se na prenosnih odrih, vozovih, konjih ter peš pomikajo po ulicah in trgih Škofje Loke. Pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona sodeluje okoli 1.200 nastopajočih, od tega 640 igralcev in 80 konjenikov. Temelji na ljudski igri, prostovoljstvu in skladnosti sodelujočih, ki prav tako kot v preteklosti večinoma prihajajo iz Škofje Loke in s Sorškega polja ter iz Selške in Poljanske doline.