Nepozabnemu Juriju Součku so se njegovi kolegi in prijatelji poklonili na dogodku na Velikem odru ljubljanske Drame, ki ji je ostal zvest vse do upokojitve.

Sorodna novica Poslovil se je legendarni Jurij Souček

Komemoracijo je uvedla skladba Lastovka. Ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel je povedala, da gre zasluga za to pesem prav Součku, saj je leta 1972 na odru te gledališke hiše režiral predstavo Naivne lastovke, v kateri je tudi zaigral ob Duši Počkaj, Meti Vranič in Daretu Valiču. Za besedilo pesmi, ki jo je odpela Elda Viler, je Souček prosil pesnika Milana Jesiha, za glasbo pa Jureta Robežnika, s katerim sta po besedah ravnateljice Drame tedaj skupaj obiskovala tečaj angleščine.

Jurca Tadel je igralca opisala kot nepozabnega, iskrivega in ustvarjalnega umetnika, ob orisu njegove dolge ustvarjalne poti in vlogah v matični hiši, pa je spomnila, da je zaradi svojega nemirnega in svobodnega duha, kljub zvestobi Drami, plodovito ustvarjal tudi po drugih gledališčih.

Souček je bil hkrati klasik in avantgardist
Igralec Aleš Valič je povedal, da je Souček gledališču vedno pravil teater in sogovorniku s tem pričaral vso njegovo magičnost. Souček, ki ga je najbolj navdahnil s svojimi originalnimi impulzi in zamislimi, se mu je v spomin vtisnil tudi kot zelo neposreden, z zelo izostrenim mnenjem.

Součkov igralski kolega Kristijan Muck je dejal, da ga je prav on opozoril na globlje razsežnosti gledaliških vlog, kar je sam pri njem začutil pri Kreonu v Antigoni Dominika Smoleta, ki jo je Oder 57 uprizoril v sezoni 1959/60. Po Muckovih besedah je Souček tudi sicer zagovarjal stališče, da je vsak igralec edinstven in da je svoboden pri svojih iskanjih, kar ni bilo uveljavljeno mnenje v tedanjem gledališču in nasploh v družbi. Zaradi tega je bil večkrat nerazumljen in osamljen, je spomnil Muck.

Zgodbe in narezano sadje za mlajšega kolega
Za 42-letnega igralca Andreja Murenca, ki se je označil za enega od Součkovih "ta mladih", je bil prav ta starejši kolega eden redkih ljudi, ki so resnično oplemenitili njegovo življenje. Murenc je povedal nekaj anekdot iz njunih srečanj ter nastopanja v predstavi Mini teatra Pipi in Melkiad, saj sta odigrala okoli 200 ponovitev po vsej državi. Murenc je dejal, da ni verjel, da bo uspel na avdiciji, ko ga je Souček vprašal, ali bo znal cviliti tako visoko kot Pipi. Na turnejah pa ga je Souček kot dedek zalagal z zgodbami ter z narezanim sadjem, ki ga je moral jesti, češ da je zdravo. Za konec je Murenc izrazil hvaležnost, da je bil eden zadnjih soigralcev Jurija Součka.

Igralec Matija Rozman je prebral pismo direktorja Mini teatra Roberta Waltla, v katerem je ta opozoril na Součkovo ljubezen do slovenskega jezika, ki jo je gojil že kot otrok čeških priseljencev, ter na njegov testament. To je bil po Waltlowih besedah predstava Kurent, ki jo je odigral na odru Mini teatra, kjer je tudi sicer bil nazadnje dejaven.

Kar 600 radijskih vlog skozi 60 let
Režiser in dramaturg ter vodja Uredništva igranega programa RTV Slovenija Alen Jelen je spregovoril o Součkovem delu na radiu in televiziji. Skozi šest desetletij ustvarjanja je na radiu imel 600 vlog, kar je eden najobsežnejših opusov posameznika, hkrati pa gotovo tudi žanrsko najbolj raznolik. Souček se je obenem s svojim žametnim glasom in humornimi gravurami pojavil v več kot 100 risankah, je spomnil Jelen.

Igralka Polona Vetrih je Jurija Součka med tudi sicer posebnimi igralci označila za nadposebnega. Po njenem mnenju bi si v Angliji prislužil naziv sir, v Sloveniji pa ji je žal, da je bil kot starejši igralec prekmalu umaknjen z odra, kar je po njenem mnenju edinstvena slovenska praksa.

"Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil"
Souček je sicer pred leti dejal, da je imel tri svoja gledališča. Prvo je nosilo ime po telefonski številki blagajne Šentjakobskega gledališča, njegov drugi teater je bil Stranski vhod – današnja Mala drama. V času "krize Male drame" pa je ustanovil še Levi oder. "Ne le ustanovil, z lastnimi rokami sem ga postavil," je poudaril tedaj.