"Sodobni ples je najslabše financirana uprizoritvena dejavnost," so bili ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprila, jasni v Društvu za sodobni ples. Poudarili so tudi, da je plesalski poklic zahteven in terja precejšnje psihofizične obremenitve, kariera plesalcev je krajša in zaradi narave dela obremenjena s poškodbami, izvajalci pa pogosto prejemajo minimalne honorarje: "Poklicno problematiko je zato treba obravnavati z dodatnim štipendiranjem, z uvedbo primernega sistema upokojevanja in splošno z uvedbo osnovnih delavskih pravic".
Ministrstvo za kulturo je februarja letos izkazalo namen, da to področje stabilizira in okrepi z nacionalno strategijo za sodobni ples, ki so jo zdaj tudi uradno sprejeli in predstavili njene glavne cilje. "Na začetku mandata smo se zavezali, da bomo aktivno pristopili k ureditvi področja sodobnega plesa, za katerega vemo, da je sistemsko eno bolj zanemarjenih področij," je na včerajšnji predstavitvi strategije dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. "Kakovostne predstave sodobnega plesa želimo pripeljati do vseh prebivalcev Slovenije, ne glede na to, kje živijo ali koliko zaslužijo," je povedala ministrica za kulturo.
Do konkretnih premikov naj bi prišlo do konca mandata te vlade
Strategijo so pripravili v sodelovanju s plesalci, koreografi, teoretiki, dramaturgi in producenti (med njimi so Tamara Bračič Vidmar, Nastja Bremec, Petra Hazabent, dr. Andreja Kopač, Nina Meško, Maša Radi Buh, Teja Reba, Dejan Srhoj in Rok Vevar). Pri tem so kot ključne težave poudarili pomanjkanje vadbenih prostorov, prekarnost in vprašanja z omejenostjo delovne dobe. "Glavni temeljni stebri te strategije so internacionalizacija, sistemska podpora za sodobni ples, medsektorsko povezovanje, skladen regionalni razvoj, izboljšanje delovnih razmer in pravice samozaposlenih v kulturi," cilje predstavi Vrečko.
Strategija poleg prekarizacije in negotovih delovnih razmer prepoznava še ključne izzive področja sodobnega plesa. Opozarjajo na neobstoj osrednje javne institucije, pomanjkanje celostnega pristopa k podpornim, mednarodnim in drugim aktivnostim, potrebo po redefiniciji kulturnega ekosistema sodobnega plesa v okviru uprizoritvenih umetnosti in potrebo po decentraliziranem pristopu.
Bomo dobili nov javni zavod za sodobni ples?
Eden izmed ključnih ukrepov za doseganje ciljev na področju sodobnega plesa je ustanovitev novega, decentraliziranega javnega zavoda za sodobni ples, ki bo ustvarjalno, raziskovalno, rezidenčno, skupnostno, medgeneracijsko, izobraževalno in vključujoče stičišče na področju sodobnega plesa.
Strategija za sodobni ples je del širših sprememb kulturnega modela in je nastajala sočasno z novo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 s spremljajočim akcijskim načrtom. Ministrstvo za kulturo si bo prizadevalo za medsektorski vidik razvoja sodobnega plesa z usmerjenimi razpisi, ki bodo deležnike na tem področju aktivno vključevali v izvedbo raznolikih medsektorskih projektov na področjih zdravja, sociale, zelenega prehoda, vzgoje ter tehnologije in digitalizacije, so še zapisali na ministrstvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje