Predstava, ki so jo krstno uprizorili na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, je nastala v koprodukciji te institucije ter SNG-ja Drama Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega. Ustvarjalci so vsebino za predstavo črpali iz knjig Yuvala Noaha Hararija Sapiens (kratka zgodovina človeštva), Homo Deus (kratka zgodovina prihodnosti) in 21 nasvetov za 21. stoletje.

Koncept in režija sta delo Ivice Buljana, ki je z ekipo želel ustvariti "pametno, zabavno in poučno umetniško delo o evoluciji, vesolju in našem prostoru v njem". Uprizoritev je izjemna v več pogledih, tudi po načinu, na katerega se je Buljan lotil projekta. S sodelavci je zastavil koncept, ki ogromno stavi ne le na nadarjenost igralcev, ampak tudi na njihova stališča in razmišljanja ter soustvarjanje.

Selitev iz tabora filozofov v tabor gurujev
Kot je še povedal Buljan, izbor Hararija ni imel filozofskih ali polemičnih vzrokov, kot bi se nemara zdelo na prvi pogled. Ko so razmišljali o njem, je bil pri nas skorajda še neznan avtor, v vmesnem času pa je njegova popularnost dosegla točko, ko avtor postane že preveč vpliven, ko se ga iz tabora filozofov premesti med guruje. Pripisuje se mu nekaj, kar ga v resnici ne določa.

Namen ekipe ni bil, da branijo Hararijeve odnose, temveč so ga vzeli dobesedno, kot knjige, ki so citirane v njegovih delih: denimo Hamurabijev zakonik, Ep o Gilgamešu, Iliada ali besedila iz časopisov. Kar izvajajo v prizorih, ki so lahko tudi neresni ali popolnoma brez pomena v nekem filozofskem smislu, ima zanje popolnoma enako razsežnost kot filozofski esej. K materialu so pristopili brez hierarhiziranja in prek zgodb, ki jih je Harari ponudil, poskušali realizirati svoj odnos do zgodovine, sedanjosti in življenja.

Dramaturginja Petra Pogorevc je pojasnila, da so ob začetku študija izhajali iz približno 1200 strani dolgega poljudnoznanstvenega Hararijevega besedila na temo preteklosti, prihodnosti in sedanjosti človeštva. Ves ta material je bilo treba najprej predelati, nato pa izluščiti iz njega tisto, kar se jim je zdelo uprizoritveno zanimivo ter zanje kot posameznike in za ekipo kot kolektiv v kakršnem koli smislu zavezujoče.

Kot je še dejala dramaturginja, je delo ves čas potekalo na več tirih. Na eni strani so brali Hararijeva dela, tudi skupaj in na glas, si izpisovali, igralci so sestavljali in uprizarjali prizore. Ozirali so se tudi po performansu, gledališču kabuki in po različnih žanrih, tudi filmskih in televizijskih. Ogledali so si veliko dokumentarnih in igranih filmov, ki so pronicali v material in pustili svojo sled v končni različici predstave, ter poslušali glasbo in spremljali aktualno dogajanje doma in po svetu. Velika prelomnica v študiju je bila po njenih besedah selitev iz petega nadstropja Cankarjevega doma v Gallusovo dvorano, tehnične zmožnosti, ki so jih poskušali izkoristiti kar se da dobro.

"Čvrsta in neprebojna zaveza nekakšnega tropa"
Po besedah direktorice in umetniške vodje Mestnega gledališča ljubljanskega Barbare Hieng Samobor gre v predstavi za "čvrsto in neprebojno zavezo nekakšnega tropa". "Ta beseda sodi v pradavnino, kjer se ta meditacija začne, kot trop preleti polpreteklost in kot trop penetrira v sedanjost. Enako kot to v osami počne Harari, na odru Gallusove dvorane počne skupina ljudi," je povedala. Dodala je, da to počnejo "na manj dokončen in manj aksiomski način, Hararijeve iztočnice zelo spoštljivo in verno predelajo in jih razprejo na način, ki daje možnost sointerpretacije gledalcu".

Ravnatelj SNG-ja Drama Ljubljana Igor Samobor pa meni, da navdih, ki ga Harari nudi v svojih delih, dopolnjuje temeljna vprašanja, od kod smo, kje smo in kam gremo. Kot je še povedal, so, ko je Buljan, ki je tudi avtor koncepta predstave, predlagal Hararijeva besedila, predlog z veseljem sprejeli.

V uprizoritvi 202 igrajo Iva Babić, Mojca Funkl, Jure Henigman, Nina Ivanišin, Benjamin Krnetić, Nika Korenjak, Marko Mandić, Zvezdana Mlakar, Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Timon Šturbej, Matej Zemljič in Jurij Zrnec. Scenografa predstave sta Buljan in Karmen Klučar, kostumografinja Ana Savić Gecan, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, koreograf Ahmed Soura.

Po krstni uprizoritvi so ponovitve na sporedu od 27. januarja do 1. februarja.