Astronomija ima na Kitajskem dolgo zgodovino. Kot piše Marijan Prosen v knjigi Hallerstein in astronomija, naj bi na ukaz tedanjega cesarja začeli nebesne pojave raziskovati že okoli leta 3400 pred našim štetjem. Velja, da v nobeni kulturi niso dlje preučevali neba kot v kitajski. Najstarejši zemljevidi zvezdnatega neba naj bi izvirali iz časa okoli 1200 pred našim štetjem.
Biti astronom je bilo na Kitajskem tudi tvegano. Astronomija je bila tesno povezana s politiko. "Nenavadne" pojave, na primer mrke, je cesar hitro lahko povezal z malomarnostjo ali celo zlonamernostjo kakšnega ministra. Državna religija je zagovarjala popolno usklajenost med zemeljskimi in nebesnimi dogodki in pojavi. In kot astronom, če si "napačno" govoril, si lahko plačal tudi s svojo glavo.
Morda še omenimo, da je nekoč davno vladalo prepričanje, da se sončev mrk zgodi, ko zmaj poje Sonce.
Hallerstein prevzame delo matematika in hkrati astronoma
Skozi čas so kot astronomi na Kitajskem začeli delovati tudi tujci. V 16. stoletju so tja prišli jezuiti, za katere je bilo znano, da so izobraženi in močni v naravoslovnih vedah. Leta 1739 je v Peking dospel tudi Ferdinand Avguštin Hallerstein in prevzel delo na matematičnem oddelku, pod katerega je spadala tudi astronomija. Na koncu je postal dvorni astronom.
Ko govorimo o Hallersteinu, je treba poudariti, da ga ni zanimala le astronomija. Veliko je potoval in kartiral Mandžurijo, kar ga je telesno precej izčrpalo. Objavil je celo oceno števila Kitajcev. A zdi se, da so na cesarskem dvoru cenili prav njegovo matematično in astronomsko znanje.
Izmenjava idej med vzhodom in zahodom
Pomembno je omeniti, da ni bil sam. Sodeloval je z drugimi jezuiti na dvoru in tudi skupaj z njimi izpopolnjeval instrumente za preučevanje vesolja. Ob odkritju spomenika replike zvezdnega opazovalnika je bilo rečeno, da je Hallerstein veliko prispeval k izmenjavi idej med vzhodom in zahodom.
A vendar je treba omeniti, da je kitajska astronomija zaostajala za evropsko. Ne le da so bile naprave slabše, jezuiti niso sprejeli ideje o heliocentričnem modelu. Tudi Hallerstein je ni. In zanj tako velja, da je bil razpet med več "gospodarjev": jezuite, papeža in kitajskega cesarja. Hallerstein je do smrti zagovarjal geocentrični sistem, ki je veljal tudi na Kitajskem.
Večletni projekt izdelave replike zvezdnega opazovalnika
Izdelava replike zvezdnega opazovalnika je bila večleten projekt. Izvirnik ostaja v Pekingu. Hallerstein ni opazoval le zvezd, čeprav je prispeval k izdelavi "kataloga" 3083 zvezd, ki je izšel v kitajščini leta 1757, ko je bil Hallerstein vodja jezuitske zvezdarne v Pekingu. Opazoval je tudi komete, prehode planetov čez Sončevo površino, mrke …
Jupitrove lune: strast astronomov
Intenzivno je opazoval tudi Jupitrove lune, kar je bila sploh v tistem času "strast" astronomov. Še v srednjem veku je veljalo, da so planeti pritrjeni na vrtljivo kristalno nebesno kroglo. Že leta 1610, ko je Galilej odkril štiri velike Jupitrove lune in preučeval njihovo gibanje, ta teorija ni več mogla držati. Opazovanje Jupitrovih lun je bilo pomembno, ker jih je bilo mogoče videti s tedanjimi teleskopi in so pomagale pri razvoju vedenja o osončju in tako tudi o vesolju. In pozorno jih je opazoval tudi Hallerstein.
Glede na možnost komunikacije so to bili drugačni časi. Hallerstein si je dopisoval z več ustanovami in posamezniki, a že če pomislimo na Hallersteina, ki se je leta 1736 v Lizboni vkrcal na ladjo in 1739 dospel v Peking, ugotovimo, s kakšno hitrostjo je potekala komunikacija.
Vztrajanje pri geocentrizmu
Za Hallersteina lahko rečemo, da je bil na neki način razpet med misijonarskim delom in služenjem cesarju v Pekingu. Lahko tudi rečemo, da so bili na zahodu astronomi naprednejši, tako tehnološko kot tudi miselno, v sprejemanju heliocentričnega načela. A vendar Hallersteinu ne gre odrekati velikega dela, ki ga je kot astronom opravil v danih razmerah.
Da je Ferdinand Avguštin Hallerstein postal skoraj mit, je pokazala tudi izjemna udeležba ob odkritju spomenika. Moža, ki je 36 let preživel na Kitajskem, je z udeležbo počastila med drugim predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da je Evropa še vedno v fazi odkrivanja Kitajske. Ko govorimo o vesolju, Kitajske ne moremo spregledati. Ima izjemno – verjetno bolj kot ZDA – ambiciozen vesoljski program, med drugim poslati človeka na Luno pred letom 2030. A to je že druga tema.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje