Obnova se je začela, ko je ptujsko podjetje Intera kupilo propadajočo stavbo, v katero bo preselilo svojo dejavnost. Dela potekajo v sodelovanju s konservatorji mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, raziskave pa izvajajo arheologi zavoda Skupina Stik pod konservatorskim nadzorom Andreja Magdiča.

Vlagatelji so se temeljite in kompleksne prenove dotrajane stavbe, zgrajene leta 1904, lotili z veliko občutka za kulturno dediščino, saj ji nameravajo povrniti nekdanji blišč, je povedal Magdič. Med arheološkimi raziskavami, ki potekajo pri vseh zemeljskih izkopih, so arheologi pričakovano naleteli na številne zanimive najdbe. Stavba namreč leži tik ob mestnem središču rimskodobne Petovione, ki se je razprostirala po današnji Vičavi in Panorami.

Odkritje zidov in tlakov rimskodobnih hiš
Pri izkopu za novo klet so odkrili zidove in tlake rimskodobnih hiš, ki so tu stale več kot 400 let, in sicer med 1. in 4. stoletjem našega štetja. Rimljani so po opustitvi mesta za seboj pustili več kot dva metra debele ruševinske plasti, ki so vsebovale ostanke arhitekture in številne predmete iz vsakodnevne rabe – odlomke posodja, novce, orodje ter nakit.

Po besedah vodje arheološke raziskave Reneja Masaryka je bilo najbolj presenetljivo in nepričakovano odkritje na območju starih kleti, izkopanih že leta 1904 pri gradnji stavbe. Tik pod dotrajanim kletnim tlakom se je namreč pokazal mogočen zid oziroma temelj rimskodobnega objekta, širok več kot dva metra. To je vogal neke večje zgradbe, mogoče obrambnega stolpa ali kakšne druge monumentalne zgradbe, zid pa se nadaljuje zunaj obstoječega objekta proti severu in zahodu, prav proti arheološkemu parku na Panorami, je dodal Masaryk.

Zapisi enega od pionirjev ptujske arheologije
Dolgoletna raziskovalka Petovione Jana Horvat z Inštituta za arheologijo pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije za znanost in umetnost (ZRC SAZU) je na podlagi preučevanja starejših omemb o arheoloških odkritjih na Ptuju ugotovila, da je o odkritju mogočnih zidov na tem mestu pisal že Viktor Skrabar, ptujski pravnik in eden od pionirjev ptujske arheologije, ki je bil leta 1904 prisoten ob izkopu gradbene jame za obravnavano stavbo.

Že takrat je poleg drugih ostalin opazil in opisal velik zid, visok do dva metra, v katerem so bila vzidana lesena bruna. "Žal je bil zid takrat odstranjen, tako da so imeli arheologi zdaj priložnost dokumentirati le njegove temelje. Prav tako niso več našli omenjenih brun, so pa odkrili sledi lesa opažnih desk, ki so jih uporabili rimskodobni graditelji," je povedal Masaryk. Leseni ostanki bodo arheologom morda pomagali, da bodo lahko natančneje določili starost mogočne zgradbe, saj je ostanke lesa, oglja in drugih organskih materialov mogoče datirati z radiokarbonsko metodo.

Določitev celotnega tlorisa rimskodobne zgradbe
Arheologi ob tem dodajajo še, da so investitorji tudi ob tem izjemnem odkritju pokazali pozitiven odnos do kulturne dediščine, prisluhnili konservatorjem in prilagodili projekt prenove stavbe na način, ki bo omogočal ohranitev mogočnih rimskodobnih zidov. V nadaljevanju projekta bodo namreč morali začeti še arheološke raziskave, s katerimi bo mogoče določiti preostanek tlorisa mogočne rimskodobne zgradbe, ki leži pod zemljo zunaj stavbe stare vojašnice, za kar je ministrstvo za kulturo že izrazilo pripravljenost, da zagotovi potrebna finančna sredstva.

Kot so še pojasnili v Skupini Stik, bodo projektanti poskušali veliko odkritje vključiti v projekt prenove in ga na neki način predstaviti javnosti, kar bi z neposredno bližino arheološkega parka na Panorami nedvomno prispevalo k promociji bogate ptujske arheološke dediščine.