V dveh razstaviščih Obalnih galerij Piran so na ogled dela, ki se jim je priznani likovni ustvarjalec posvečal v zadnjih petih letih. V koprski Galeriji Loža so na ogled starejše slike, piranska Mestna galerija pa osredotoča na najnovejša dela iz letošnjega leta.

Cikel in razstava nosita ime po spomeniku padlim v vseh vojnah v Medeji v italijanski Furlaniji, poimenovanem Oltar miru. Navdih za naslov je avtor dobil ob obisku Furlanije, kjer so še vidni ostanki morije prve svetovne vojne, obenem pa človeštvo s spomenikom v Medeji časti mir. Po Omanovih besedah se je v zadnjem letu intenzivno ukvarjal s tematiko človeka, umeščenega med vojno in mir, eden od vodilnih motivov njegovega ustvarjanja pa je človeška minljivost.

Vrnitev k črno-beli barvni kompoziciji
Nekaj del v piranski Mestni galeriji je prvič na ogled javnosti. Gre za dela, nastala v letošnjem letu, ki tudi po avtorjevem mnenju predstavljajo nov korak v njegovem ustvarjalnem opusu. Kot sam pravi, se v njih vrača k črno-beli barvni kompoziciji, saj se je v risbi od nekdaj bolje izraža kot v barvi, samega sebe pa čuti bolj grafika kot slikarja.

Rdeča zemlja človekove minljivosti
V koprski Lož so na ogled slike iz umetnikovega t. i. rdečega obdobja, ki prav tako sledi tematiki človeške minljivosti in boja. Kot pravi umetnik, gre pri rdeči barvi za motiv "rdeče zemlje", ki ponazarja človeško minljivost, obenem pa dela, na katerih najdemo moško in žensko podobo, kažejo na odnos med moškim in žensko, ki je prav tako pogosto zaznamovan z bojem.

V središče svojega ustvarjanja postavlja Oman človeško figuro, ki jo je v letih ustvarjanja osvetlil ter se ji približeval na različne načine in z različnimi, inovativnimi tehnikami. Z nalaganjem platna na plasti barve, trganjem in ponovnim lepljenjem pretrga z lastno slikarsko rutiniranostjo, fragmentarnost figure pa gledalcu govori o večplastnosti človeškega bitja, ki "nikoli ni samo ena oseba", pač pa ga po svoje zaznamujejo drugi ljudje.

Osnova dela iz zadnjega Omanovega obdobja predstavlja slikanje na polivinil. Umetnik z različnimi tehnikami strganja, ponovnega prekrivanja s črno barvo, luščenja, kolažiranja in lepljenja ustvarja edinstveno tehniko, s katero mu, kot pojasnjuje, še bolje uspe izraziti fragmentarnost človeškega bitja. Fragmentarna in vsebinsko odprta dela nudijo več prostora za fantazijo, saj intenzivneje nagovarjajo gledalčevo domišljijo, gledalec pa lahko podobo dokončuje vsakokrat na nov način.

Človeško figuro, "ki bi bila to, kar si si od vedno želel reči", Oman išče tudi v vitražih. Sam vidi v njih še lepši izraz minljivost človeške podobe, saj figuro spremenijo v drugo dimenzijo, z umetnikovimi besedami - 'oseba se spremeni v luč.'