Pri Mohorjevi družbi iz Celovca so ta teden proslavili izid knjig Im Labyrinth (v izvirniku V labiritnu), Villa am See (Vila ob jezeru), Die Verdunkelung (Zatemnitev), Geheime Sprachgeschenke (Parnik trobi ji) in Nomaden ohne Oase (Nomadi brez oaze), prevode petih del tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Slavnostnega 'krsta' prevoda izseka iz svoje bibliografije se je na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani udeležil tudi Boris Pahor, ki je projekt Mohorjeve družbe označil za modro in pogumno pobudo za intimno zbliževanje držav v združeno Evropo. Podobno bi verjetno lahko označili še eno avstrijsko pobudo. 26. aprila bo namreč Borisu Pahorju na Dunaju avstrijsko ministrstvo za kulturo in šolstvo podelilo avstrijski častni križec za izjemne kulturne dosežke.
Pahor se skozi pisanje uči slovenskega jezikaO Pahorjevi literaturi ni mogoče govoriti ločeno od Pahorjevih političnih prizadevanj ter njegove skrbi za negovanje slovenskega jezika in kulture pa tudi slovenske pokončnosti. To poudarja tudi prevajalka Pahorjevih del v nemščino Urška P. Černe (drugi prevajalec je bil Matthias Göritz), ki je povedala, da je med delom raje kot na prevajalski mikroravni ostala Pahorjevim originalom zvesta v političnem in nazorskem okviru. Pahorjevega jezika namreč niti ni mogoče povsem verno prenesti v nemški jezik. Kot pove Černetova, Pahor uporablja živo, asociativno, slikovito in svojevrstno spajanje besed, česar nemški bralec, ki potrebuje jasno opredeljene izraze, ne more razumeti povsem na isti način.
Sicer se ji je 'soočenje' s Pahorjevimi deli iz različnih obdobij zdelo zanimivo tudi zaradi očitnega razvoja pisateljevega knjižnega jezika. Pahorjevemu jeziku je namreč svojevrstno značajskost vtisnilo prav to, da se je avtor slovenščine naučil šele v poznejših letih, med branjem slovenske literature, dopolnjeval pa je to znanje prav s svojim angažmajem v pisanju v slovenskem jeziku. Pahor je namreč osnovno šolo obiskoval prav v času, ko je bil slovenski jezik v italijanskem javnem življenju prepovedan in tako seveda izgnan iz vseh izobraževalnih ustanov.
Boris Pahor je sinonim za dobro
Urška P. Černe je prevajanje del Borisa Pahorja označila tudi za projekt, ki ji je približal v vseh ozirih zgledno osebo. Černetova pravi, da je ob temeljitem prebiranju Pahorjevih knjig in med dolgimi pogovori z avtorjem spoznala, da ji predstavlja Boris Pahor sinonim za dobro, saj sam sebe nenehno preverja, popravlja in nadgrajuje tako, da tisto dobro postaja vedno le še boljše. Zanimivo oznako za to dobro, ki postaja vedno boljše, je podal glavni urednik celovške Mohorjeve družbe Hemagoras Hanzi Filipič. To dobro on imenuje Pahorjeva diktatura, katere bistvo je neodtujljivo dostojanstvo, ki bi ga moral spoštovati sleherni človek, ustanova ali državni organ. Poleg tega ta diktatura goji tudi zavestno zvestobo slovenskemu jeziku in človekoljubju, čemur bi on sam prisodil nič manj kot Nobelovo nagrado za književnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje