Prav zavedanje minljivosti je kot začimba – doživljanju daje polnejši okus. Ali s pesnikovimi besedami: "Če zdaj pogleda nazaj – / ena sama cimetova omotica." Pogled v preteklost se zato povsem naravno povezuje s pogledom v prihodnost.

S prefinjenim humorjem, široko razgledanostjo, odgovornostjo, pronicljivim pogledom in dobrohotno kritičnostjo je Peter Kolšek ne le zaznamoval, ampak tudi oblikoval slovenski literarni, medijski in družbeni prostor.

Bil je avtor več pesniških antologij in knjig o literaturi, napisal je na stotine kolumn in literarnih kritik, ob tem pa se je tudi zavedal, da o umetnosti lahko veliko govorimo, a vsega vendarle ni mogoče ubesediti, vedno ostanejo neki presežki. Prepričan, da je "poezija najboljši način izrekanja stanja človeka in sveta", je pesem z naslovom Umetnost začel z verzi "O tem predmetu je najbolje molčati. A če se nam usta že tako rada odpirajo / – kot da hoče ven prileteti neznansko – / jim dajmo govoriti nekatere malenkosti.".

Arsov literarni večer s poezijo Petra Kolška je pripravil Vlado Motnikar, pesmi interpretirata Žiga Udir in Matija Rupel, spremno besedo bere Lidija Hartman. Za glasbeno opremo je poskrbel Luka Hočevar, za ton in montažo Gal Nagode in Matjaž Miklič ter za režijo Ana Krauthaker.

Celotnemu literarnemu večeru lahko prisluhnete tukaj: