Palača je bila zgrajena pred več kot 2300 leti v času vladavine Aleksandrovega očeta Filipa II. Makedonskega (382 pr. n. št.–336 pr. n. št.), ki je preoblikoval kraljevino Makedonijo v prevladujočo vojaško silo stare Grčije. Ajga je bila njena kraljeva prestolnica, palača pa je bila bila največja zgradba klasične Grčije ter je služila kot upravno in duhovno središče kraljestva.

"Po mnogih letih mukotrpnega dela lahko razkrijemo palačo ... To, kar počnemo danes, je dogodek svetovnega pomena," je po pisanju Associated Pressa (AP) v petek na otvoritvenem dogodku dejal grški premier Kiriakos Micotakis.

Palača je vsebovala s stebri obdana dvorišča, prostore za čaščenje in banketne dvorane. Tla stavbe, ki se je razprostirala na površini 15.000 kvadratnih metrov, so bila okrašena z vzorčastim marmorjem in zapletenimi mozaiki. Ostanki palače in bližnjih kraljevih grobnic v bližini današnjega kraja Vergina so na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Približno 65 kilometrov jugozahodno od pristaniškega mesta Solun v severni Grčiji je Ajga pritegnila mednarodno pozornost v poznih 70. letih prejšnjega stoletja med izkopavanjem grobišč na območju zelenih gričev z zaplatami divjega maka in narcis.

Grški arheolog Manolis Andronikos (1919–1992) je vodil izkopavanja in odkril kraljeve grobnice, pri čemer je našel zlato skrinjico in druge (zlate) predmete, za katere se na splošno verjame, da so pripadali Filipu II.

Odkritja so razkrila prefinjenost starih Makedoncev, ki so jih v zgodovinskih poročilih pogosto zasenčile Atene.

Angeliki Kotaridi je bila še študentka arheologije, ko se je projektu pridružila kot mlada asistentka. Svoje življenjsko delo je posvetila izkopavanjem in desetletja pozneje postala gonilna sila obnove palače in tudi novega muzeja v Ajgi, ki so ga odprli pred letom dni. 31. decembra se je upokojila kot vodja regionalne arheološke službe.

"Kar odkrijete, so kamni, raztreseni po zemlji, ter koščki mozaika tu in tam," je povedala za državno televizijo pred petkovo slovesnostjo, na kateri so se prisotni poklonili tudi njej. "Potem morate stvari sestaviti in to je pravo veselje raziskovalca. Ko me torej ljudje vprašajo, kaj me osrečuje, jim rečem, da to ni trenutek, ko se nekaj razkrije. To je trenutek, ko se zaveš, da lahko znanje popelješ še korak dlje," je še dejala.